Izobraževanje in delovne razmere pedagoškega osebja v vrtcih in šolah ter akademskega osebja v visokem šolstvu opredeljujejo:

• splošni nacionalni predpisi (zakon o delovnih razmerjih, zakon o javnih uslužbencih, zakon o plačah javnih uslužbencev …)
• šolski in visokošolski predpisi.

Predpisi o vzgoji in izobraževanju določajo izobrazbo pedagoškega osebja in tiste prvine delovnih razmer, ki so tipične za področje dela. Predpisano je, da morajo imeti vzgojitelji v predšolski vzgoji izobrazbo, pridobljeno s študijskim programom za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje ali enakovreden program. Za učitelje v osnovnih in srednjih šolah je – z nekaj izjemami – zakonska zahteva končan študijski program druge stopnje ali enakovreden program. Izobrazbeni pogoji za učitelje splošnoizobraževalnih predmetov v osnovnih in srednjih šolah so večinoma enaki. Za učitelje strokovnoteoretičnih in praktičnih predmetov v poklicnem izobraževanju in izobraževanju odraslih so primerno dopolnjeni z zahtevami po praktičnih izkušnjah, ustreznih strokovnih spretnostih ali posebnem znanju. Tako vzgojitelji kot učitelji na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja morajo imeti ustrezno pedagoško izobrazbo.

Izobrazbeni standard predavateljev v višješolskem izobraževanju je končan študijski program najmanj druge stopnje ali enakovreden program in pedagoško-andragoška usposobljenost, poleg tega pa morajo imeti tudi ustrezne delovne izkušnje in vidne dosežke v stroki. Zaželeno je poglobljeno teoretično znanje in raziskovalne spretnosti: magisterij znanosti (umetnosti) ali doktorat znanosti.

Visokošolski učitelji morajo imeti večinoma doktorat znanosti, visokošolski učitelji umetniških disciplin, predavatelji in lektorji pa vsaj magisterij stroke. Zakon določa, da morajo imeti tudi preverljive pedagoške sposobnosti.

Učitelji in vzgojitelji na vseh ravneh javne vzgoje in izobraževanja so javni uslužbenci. Plače javnih uslužbencev, delovnopravna razmerja in upokojevanje so okvirno enotno urejena za vso državo.

Zakon o delovnih razmerjih določa:

• zaposlovanje s sklepanjem pogodb in prenehanje pogodb,
• enotni 40-urni delovni čas,
• vrste in oblike delovnih razmerij,
• pravice, obveznosti in odgovornosti v povezavi z delovnim časom, plačili, dopusti in podobno.

Posamične pravice iz delovnopravnih razmerjih so predmet pogajanj med vlado in sindikati in se urejajo v kolektivnih pogodbah. Poseben zakon ureja obveznost pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi medgeneracijske solidarnosti.

Šolska zakonodaja določa:

• profile vzgojiteljev in učiteljev, ki poučujejo na posameznih ravneh izobraževalnega sistema (od predšolske vzgoje do višješolskega izobraževanja),
• splošne izobrazbene pogoje (stopnja, poklicno znanje, znanje učnega jezika),
• pristojnosti za odločanje o vsebinah njihove izobrazbe glede na predmet oziroma predmetna področja poučevanja,
• uvajanje v poklic in opravljanje strokovnega izpita,
• pristojnosti in postopke zaposlovanja in odpuščanja,
• posebnosti delovnih razmer (delovno področje, učna obveznost, napredovanje) in
• profesionalni razvoj.

Podrobneje se ta področja urejajo s pravilniki in uredbami, ki jih izdaja minister za izobraževanje v sodelovanju s pristojnimi strokovnimi sveti in po posvetovanju s sindikatom vzgoje in izobraževanja.

Zakonodajo na področju pedagoškega osebja v vzgoji in izobraževanju ureja več zakonov:

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ureja organizacijo in financiranje na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja od vzgojiteljev do učiteljev in predavateljev višjih strokovnih šol. Posebnosti posamezne ravni izobraževalnega sistema so podrobneje urejene še v Zakonu o vrtcih in Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju.
• Akademsko osebje v visokem šolstvu ureja Zakon o visokem šolstvu, določa nazive visokošolskih učiteljev, izobrazbene pogoje za izvolitev v naziv in postopek, delovno in pedagoško obveznost ter splošno pravico do izpopolnjevanja. Podrobneje ta področja urejajo visokošolske institucije s svojimi internimi predpisi (statuti). Opredeljujejo merila za izvolitev v naziv in postopke volitev. Določajo delovna mesta, izbiro učiteljev za zaposlitev in razporeditev pedagoškega dela do zgornje meje, kot je določena z zakonom. Pri sprejemanju meril za izvolitev v naziv upoštevajo standarde kakovosti, ki jih določa Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).
• Za pedagoško-andragoško osebje v organizacijah za izobraževanje odraslih, ki izvajajo javnoveljavne programe, se uporabljajo našteti zakoni za posamezne ravni in Zakon o izobraževanju odraslih.