Osnovne šole na narodno mešanih območjih

Na območju, kjer prebivajo tudi pripadniki italijanske narodne skupnosti, poteka osnovnošolsko izobraževanje na dva načina:

1. pouk poteka v slovenskem jeziku, učenci pa se obvezno učijo italijanski jezik, ali
2. poteka pouk v italijanskem jeziku in se učenci obvezno učijo tudi slovenski jezik.

Izobraževanje se izvaja v dvojezičnih osnovnih šolah na območju, kjer živi tudi madžarska narodna skupnost. Pouk poteka hkrati v slovenskem in madžarskem jeziku.

Poleg glavnih ciljev osnovnošolskega izobraževanjate šole omogočajo uresničevanje še drugih ciljev, npr. ohranjanje in razvijanje italijanskega oziroma madžarskega jezika, kulture, zgodovine, jezikovne zmožnosti, zavesti o narodni pripadnosti.

Za šole na teh območjih se predmetnik, učni načrti in torej izobraževalni programi prilagodijo. Zanje veljajo posebni predpisi o oblikovanju oddelkov in skupin. Posebne pravice ureja Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja.

Izobraževanje na domu

Starši se lahko odločijo, da svojega otroka izobražujejo doma. Otrok je vpisan v osnovno šolo, v kateri ob koncu vsakega šolskega leta ocenijo njegovo znanje. Če komisija oceni, da učenec ne dosega predpisanih standardov znanja, mora jeseni nadaljevati izobraževanje v šoli.

V šolskem letu 2022/23 starši uveljavljajo ta način šolanja za 1183 učencev. Več v Izobraževanje na domu.

Vzgojno-izobraževalna dejavnost v bolnišnicah

Zakon o osnovni šoli omogoča, da se za učence, ki se zdravijo v bolnišnici, organizira pouk v bolnišničnih oddelkih. Učitelji poučujejo v manjših skupinah ali pa tudi individualno, saj je treba dejavnosti posameznega učenca prilagoditi njegovim zmožnostim, zdravstvenem stanju ter učni snovi.

Bolnišnično vzgojno-izobraževalno delo ima več ciljev:

• preprečuje prekinitev šolskega dela in učencu omogoča, da se po zdravljenju laže vključi v delo na šoli,
• obogati in osmišlja dni v bolnišnici ter s tem preprečuje negativne posledice hospitalizacije in lažje sprejemanje bolezni in bivanja v bolnišnici.

Šole izvajajo pouk, dneve dejavnosti, pa tudi sprostitvene družabne, ustvarjalne in razvedrilne dejavnosti, izposojo knjig. Organizirajo obiske umetnikov, športnikov in drugih znanih oseb. Zaradi specifike dela z bolnimi otroki je pouk dopolnjen še s podporno-sprostitvenimi oziroma terapevtskimi dejavnostmi.

Delo poteka skladno s Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela za učenke in učence ter dijakinje in dijake, ki so na zdravljenju v bolnišnici (sl, 2013).

Vzgojno-izobraževalno delo poteka v okviru 11 osnovnih šol v 12 bolnišnicah.

Športni oddelki

Šole lahko kot nadstandardni program za učence izvajajo več ur pouka športne vzgoje, kot to določa predmetnik. Lahko tudi omogočijo, da pouk športne vzgoje od 1. do 5. razreda izvajata sočasno dva učitelja. Za ta namen oblikujejo športne oddelke. Posebnih meril za vpis v te oddelke ni, učenci se vanje razporedijo na podlagi prijav.

Mednarodni program osnovne šole

Od leta 1993 ena od javnih osnovnih šol v Ljubljani (OŠ Danile Kumar) izvaja tudi mednarodni program v okviru svetovne mreže šol mednarodne neprofitne organizacije International Baccaleureate Organisation. Vanj se vključujejo otroci tujih državljanov. Učni jezik je angleščina.

Ministrstvo zagotavlja 60 % potrebnih sredstev za izvajanje programa. Preostala sredstva šola pridobi iz šolnin.

Evropska šola

Evropska šola v Ljubljani je edina šola v Sloveniji, ki izvaja program Evropskih šol (pravilnik). Leta 2018 jo je s sklepom ustanovila Vlada Republike Slovenije. Deluje v sklopu Šolskega centra Ljubljana. S 1. 9. 2018 je začela izvajati program v dveh jezikovnih sekcijah, slovenski in angleški sekciji na primarni ravni izobraževanja, s 1. 9. 2020 pa tudi v prvem obdobju sekundarne ravni izobraževanja.

Evropska šola za svoje delovanje prejema sredstva iz proračuna, evropskih virov, šolnin in drugih virov. Višino šolnine za vsako leto določi minister, pristojen za izobraževanje.

Program evropske šole je zasnovan tako, da vključuje učence v starosti od 6 do 18 let. Primarno izobraževanje (P1-P5) traja 5 let, sekundarno izobraževanje pa 7 let (S1-S7). Učenci program zaključijo z Evropsko maturo (European Baccalaureate), ki jim zagotavlja nemoten prehod v nacionalne sisteme in druge Evropske šole po vsej Evropski uniji.

Osnovna šola za odrasle

Odrasli, ki niso uspešno končali programa osnovne šole, se lahko vključijo v program osnovne šole za odrasle. Izvaja se v ljudskih univerzah in osnovnih šolah za odrasle. Program in njegova izvedba je prilagojena tako mlajšim odraslim kot tudi starejšim odraslim.