Ocenjevanje dijakov

Splošna pravila o preverjanju znanja in ocenjevanju dijakov določata Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, podrobnejša pa predpis šolskega ministra Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Na podlagi navedenih predpisov vsaka šola pripravi še lastna pravila ocenjevanja, ki jih določi ravnatelj po predhodni obravnavi na učiteljskem zboru.

V srednjem splošnem izobraževanju učitelji preverjajo in ocenjujejo znanje pri vseh predmetih po predmetniku. V nižjem in srednjem poklicnem ter srednjem strokovnem izobraževanju se znanje preverja pri vseh predmetih in strokovnih modulih po predmetniku. Znanje pri praktičnem usposabljanju preverjajo in ocenjujejo delodajalci in o rezultatih obvestijo šolo. V vajeniški obliki izobraževanja se praviloma ob zaključku drugega letnika preveri uspešnost doseganja potrebne usposobljenosti in znanje vajenca po načrtu izvajanja vajeništva. Preverjanje organizirajo pristojne zbornice. Ob tem se svetuje delodajalcu o nadaljnjem praktičnem izobraževanju vajenca.

S preverjanjem znanja učitelji ugotavljajo doseganje učnih ciljev. Preverjanje opravijo po obravnavanju učne snovi in pred pisnim ocenjevanjem.

Učitelj ocenjuje dijakove ustne odgovore, pisne naloge, likovne in druge izdelke, seminarske naloge, projektna dela in nastope ter storitve. Kateri od načinov ocenjevanja znanja so obvezni (ustni odgovori, pisni izdelki itd.), je določeno za vsak predmet ali strokovni modul z izobraževalnim programom. Merila za ocenjevanje znanja uskladijo strokovni aktivi šole na podlagi učnih načrtov ali katalogov znanja.

Ocenjevanje je javno. Javnost je zagotovljena tako, da so dijaki seznanjeni z učnimi cilji, obsegom učne vsebine, oblikami, načini, merili in roki za ocenjevanja znanja. Vedeti morajo tudi, katere pripomočke lahko uporabljajo. Učitelj obvesti dijake o pridobljenih ocenah javno pri pouku in jim omogoči vpogled v ocenjene pisne izdelke. Vpogled v pisni izdelek lahko zahtevajo tudi dijakovi starši ali pooblaščeni vzgojitelj v dijaškem domu, v katerem dijak biva med šolanjem.

Znanje praviloma ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje. Ravnatelj pa lahko na podlagi utemeljenih razlogov imenuje za ocenjevanje znanja drugega učitelja. Tudi končno oceno pri predmetu dijaku določi učitelj, ki ga poučuje. Če predmet poučujeta dva učitelja ali več, ti vnaprej določijo razmerja za oceno med posameznimi deli in končno oceno določijo skupaj. Če se o oceni ne sporazumejo, jo na predlog ravnatelja potrdi učiteljski zbor. V vajeniški obliki izobraževanja znanje dijaka ocenjujeta učitelj in mentor pri delodajalcu. Ko dijak opravi vse obveznosti po programu, oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika potrdi dijakovo oceno splošnega učnega uspeha.

Znanje dijakov se ocenjuje s številčnimi in opisnimi ocenami. Številčne ocene so 1 (nezadostno), 2 (zadostno), 3 (dobro), 4 (prav dobro) in 5 (odlično). Izpolnitev obveznosti pri obveznih izbirnih vsebinah ali interesnih dejavnostih in praktičnem usposabljanju pri delodajalcu se ocenjuje z »opravil« in »ni opravil«. Ocene od 2 do 5 in »opravil« so pozitivne.

Splošni učni uspeh se ocenjuje z ocenami »zadosten«, »dober«, »prav dober« in »odličen«.

Na koncu vsakega ocenjevalnega obdobja, razen v zadnjem letniku, dijaki dobijo prepis ocen, ugotovitev in opravljenih obveznosti. Na koncu vsakega letnika dijaki dobijo letno spričevalo. Če obveznosti ne opravijo, dobijo obvestilo o uspehu.

Znanje dijakov se lahko ocenjuje tudi z izpiti. Izpiti v srednjem šolstvu so:

• predmetni,
• dopolnilni,
• popravni in
• preizkus znanja ali nadarjenosti.

Preizkus znanja ali nadarjenosti opravljajo dijaki, ki morajo izpolniti posebne pogoje za vpis (nadarjenosti ali sposobnosti). Predmetne izpite opravljajo dijaki, kadar želijo hitreje (izredno) napredovati, izboljšati končno oceno predmeta ali se vpisati v drug izobraževalni program. Dopolnilne izpite opravljajo dijaki, ki do konca pouka pri predmetu niso bili ocenjeni ali pa si v več ocenjevalnih obdobjih niso pridobili dovolj ocen. Popravne izpite opravljajo dijaki, ki imajo ob koncu pouka pri predmetu negativno oceno.

Napredovanje dijakov

Dijak napreduje v naslednji letnik, če je ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjen iz vseh predmetov in je opravil vse obveznosti po programu. Dijak, ki ima bo koncu pouka iz največ treh predmetov negativno oceno, lahko opravlja popravne izpite.

Dijak, ki do konca šolskega leta ni opravil vseh obveznosti po programu, lahko letnik enkrat ponavlja. Dijaki s posebnimi potrebami, dijaki, ki se vzporedno izobražujejo v še enem programu, dijaki perspektivni in vrhunski športniki ter dijaki, ki zaradi starševstva, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin ter bolezni ali drugih utemeljenih razlogov niso izpolnili vseh obveznosti, lahko isti letnik ponavljajo večkrat.

Ravnatelj lahko odloči, da dijak, ki iz opravičljivih razlogov ni opravil vseh obveznosti, lahko napreduje v višji letnik. V tem primeru mu določi pogoje in roke za opravljanje manjkajočih obveznosti.

Dijaki lahko izobraževanje končajo v krajšem času, kot je določeno s programom. O tej pravici odloči učiteljski zbor šole. Obveznosti opravijo s predmetnimi izpiti.

Zaključna spričevala

Srednje splošno izobraževanje

V srednjem splošnem izobraževanju dijaki končajo izobraževanje s splošno maturo in dobijo listino »Spričevalo o splošni maturi«. Končanje izobraževanja s splošno maturo urejata Zakon o maturi ter ministrov predpis Pravilnik o splošni maturi. Izdajanje listin o izobraževanju urejata dva ministrova predpisa - Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju in Pravilnik o obrazcih javnih listin v srednješolskem izobraževanju.

Splošna matura je zunanji izpit na državni ravni (spomladanski in jesenski rok). Dijaki jo opravljajo iz petih predmetov. Trije (slovenščina (ali italijanščina oziroma madžarščina na narodno mešanem območju v Slovenski Istri in Prekmurju), matematika in tuji jezik) so obvezni, dva lahko dijaki izbirajo s seznama maturitetnih predmetov. Seznam določi Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na predlog Državne komisije za splošno maturo v soglasju s senati univerz in samostojnih visokošolskih zavodov.

Oblike opravljanja izpitov pri posameznih predmetih določajo predmetni izpitni katalogi, ki jih pripravijo državne predmetne komisije. Izpiti se opravljajo pisno, pisno in ustno, pisno in praktično, pisno, ustno in praktično, samo praktično ali kot izpitni nastop. Ocenjevalci za pisne izpite so zunanji - izkušeni učitelji, upokojeni učitelji in visokošolski učitelji. Njihova ocena pomeni 80 % skupne ocene pri posameznem predmetu. Notranja ocena šole (ustni del izpita, opravljene vaje, seminarska naloga ali izpitni nastop) je 20 % skupne ocene. Izpiti pri nekaterih predmetih se lahko opravljajo na dveh zahtevnostnih ravneh.

Uspeh pri maturitetnem izpitu se ocenjuje v točkah in odstotnih točkah. Točke se po merilih Državne komisije za splošno maturo pretvorijo v ocene. Ocenjevalna lestvica obsega ocene 1 (nezadostno), 2 (zadostno), 3 (dobro), 4 (prav dobro) in 5 (odlično), pri čemer je ocena 1 negativna, preostale pa so pozitivne. Pri predmetih, ki jih dijaki opravljajo na višji ravni zahtevnosti, se ocenjevalna lestvica spremeni v točkovne ocene od 1 do 8.

Splošno maturo na državni ravni vodi Državna komisija za splošno maturo, ki jo imenuje minister. Na posamezni šoli izvajanje mature vodi šolska maturitetna komisija, ki ji predseduje ravnatelj. Tehnično in strokovno podporo za pripravo izpitnega gradiva in izvedbo ocenjevanja opravlja Državni izpitni center.

Po opravljeni maturi v spomladanskem roku dijaki spričevala prejmejo julija, po jesenskem roku pa konec septembra. Opravljena splošna matura daje pravico do vpisa v univerzitetne študijske programe in vse druge programe terciarnega izobraževanja.

Srednje strokovno in poklicno izobraževanje

Srednje strokovno izobraževanje

V srednjem strokovnem izobraževanju dijaki končajo izobraževanje s poklicno maturo in dobijo listino »Spričevalo o poklicni maturi«. Končanje izobraževanja s poklicno maturo urejata Zakon o maturi ter ministrov predpis Pravilnik o poklicni maturi. Izdajanje listin o izobraževanju urejata dva ministrova predpisa - Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju in Pravilnik o obrazcih javnih listin v srednješolskem izobraževanju.

Dijak na koncu izobraževanja v srednji strokovni šoli opravlja poklicno maturo kot obliko zaključnega izpita pred šolsko izpitno komisijo, v kateri poleg učiteljev lahko sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki, ki jih predlagajo pristojne zbornice delodajalcev in reprezentativni sindikati. Poklicna matura obsega obvezni del, ki ga sestavljata pisni in ustni izpit iz slovenščine (ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanem območju v Slovenski Istri in Prekmurju), ter pisni in ustni izpit iz strokovno-teoretičnega predmeta, ter izbirni del, ki ga sestavljata ustni in pisni izpit iz tujega jezika ali matematike ter seminarska naloga ali izdelek oziroma storitev z zagovorom, s katerim se dokazuje praktična usposobljenost za opravljanje poklica. Za splošni del poklicne mature se šteje pisni in ustni izpit iz slovenščine (ali italijanščino oziroma madžarščino na narodno mešanem območju v Slovenski Istri in Prekmurju), ter ustni in pisni izpit iz tujega jezika ali matematike.

Uspeh pri maturitetnem izpitu se ocenjuje v točkah in odstotnih točkah. Točke se po merilih Državne komisije za poklicno maturo pretvorijo v ocene. Ocenjevalna lestvica obsega ocene 1 (nezadostno), 2 (zadostno), 3 (dobro), 4 (prav dobro) in 5 (odlično), pri čemer je ocena 1 negativna, ostale pa so pozitivne. Pri predmetih, ki jih dijaki opravljajo na višji ravni zahtevnosti, se ocenjevalna lestvica spremeni v točkovne ocene od 1 do 8.

Poklicno maturo vodi Državna komisija za poklicno maturo, ki jo imenuje minister. Izvedbo poklicne mature na posamezni šoli vodi šolska komisija za poklicno maturo, ki ji predseduje ravnatelj. Tehnično in strokovno podporo za pripravo izpitnega gradiva opravlja Državni izpitni center.

Opravljena poklicna matura daje pravico vpisa v visokošolske strokovne študijske programe in programe višjega strokovnega izobraževanja. Dijaki lahko nadaljujejo študij tudi na nekaterih univerzitetnih programih, vendar morajo poleg poklicne mature opraviti še dodatni izpit iz enega od predmetov splošne mature.

Srednje poklicno in nižje poklicno izobraževanje

V nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju dijaki končajo izobraževanje z zaključnim izpitom in dobijo listino »Spričevalo o zaključnem izpitu«. Končanje izobraževanja z zaključnim izpitom ureja ministrov predpis Pravilnik o zaključnem izpitu; vsaka šola ima tudi svoja pravila, ki jih določi ravnatelj po poprejšnji pridobitvi mnenja učiteljskega zbora šole. Izdajanje listin o izobraževanju urejata dva ministrova predpisa - Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju in Pravilnik o obrazcih javnih listin v srednješolskem izobraževanju.

Dijak na koncu izobraževanja opravlja zaključni izpit pred šolsko izpitno komisijo, v kateri poleg učiteljev lahko sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki, ki jih predlagajo pristojne zbornice delodajalcev in reprezentativni sindikati. Za koordiniranje priprave in izvedbe zaključnih izpitov na državni ravni imenuje minister Državno komisijo za zaključni izpit. Tehnična in administrativna dela za komisijo opravlja Državni izpitni center.

Srednje poklicno izobraževanje

V srednjem poklicnem izobraževanju obsega zaključni izpit dve enoti, in sicer izpit iz slovenščine (ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanem območju v Slovenski Istri in Prekmurju), ki obsega pisni in ustni del, ter zaključno delo, ki se opravi ali kot izdelek in zagovor ali kot storitev in zagovor. Uspeh pri zaključnem izpitu se oceni z ocenami od 1 do 5, pri čemer so ocene od 2 do 5 pozitivne. Dijak opravi zaključni izpit, ko doseže pozitivno oceno pri obeh izpitnih enotah. Opravljen zaključni izpit daje pravico do vpisa v programe poklicno-tehniškega izobraževanja in po določeni dobi delovnih izkušenj tudi pravico do opravljanja mojstrskega izpita.

Nižje poklicno izobraževanje

V nižjem poklicnem izobraževanju dijak opravi zaključni izpit kot zaključno delo, ki je ali izdelek in zagovor ali storitev in zagovor. Uspeh pri zaključnem izpitu se oceni z ocenami od 1 do 5, pri čemer so ocene od 2 do 5 pozitivne. Dijak opravi zaključni izpit, ko doseže pozitivno oceno. Opravljen zaključni izpit po nižjem poklicnem izobraževanju daje pravico do vpisa v začetni letnik programov srednjega poklicnega ali srednjega strokovnega izobraževanja.