V poglavju je tematski in kronološki pregled nacionalnih reform in razvojnih usmeritev od leta 2021.

V uvodu k poglavju je opis nacionalnih strategij in najpomembnejših ciljev v sistemu izobraževanja. Vključuje tudi pregled nad organiziranostjo reformnega procesa v izobraževanju in glavnimi akterji v postopku sprejemanja odločitev.

V razdelku o nacionalnih reformah in razvojnih usmeritvah so reforme razvrščene v skupine po širših tematskih področjih, ki praviloma ustrezajo posameznim ravnem izobraževanja:

• predšolska vzgoja in varstvo;
• splošno - osnovnošolsko in gimnazijsko - izobraževanje;
• poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih;
• višje strokovno in visokošolsko izobraževanje;
• prečne kompetence in zaposljivost.

Znotraj posameznega tematskega področja si reforme sledijo po kronološkem vrstnem redu. Zadnje so navedene najprej.

Nacionalne strategije in pomembni cilji

Nadaljnji razvoj sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji opredeljujejo nacionalni programi in drugi dokumenti po posamezni ali več ravneh oziroma področjih izobraževanja.

Temeljne cilje sistema vzgoje in izobraževanja na dovisokošolski ravni določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Zakon navaja 19 ciljev, med drugim:

• zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na osebne okoliščine;
• zagotavljanje kakovostne izobrazbe;
• negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja;
• omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu deležu prebivalstva ob ohranjanju že dosežene ravni zahtevnosti;
• omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva.

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011) predstavlja sistematičen strokovni premislek o strukturi in delovanju slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja in predlaga rešitve, ki naj bi zagotovile kakovost delovanja na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, izobraževanja odraslih in glasbenega šolstva.

Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva

Nacionalni program visokega šolstva 2030 kot ključne strateške cilje na področju visokošolskega izobraževanja navaja:

• dvig ravni in kakovosti visokošolske izobrazbe v Sloveniji, ob skrbi za kakovost izobraževanja in odličnost v raziskovanju;
• povečanje odzivnosti, prožnosti in privlačnosti visokošolskega sistema glede na potrebe gospodarstva, negospodarstva in celotne družbe;
• okrepitev njegove mednarodne vpetosti;
• izboljšanje dostopnosti izobraževanja in možnosti za nenehno izobraževanje ter vseživljenjsko učenje v visokem šolstvu v vsej Sloveniji;
• povečanje intenzivnosti raziskav in inovacij;
• izboljšanje prenosa znanja v družbeno okolje.

Strategija višjega strokovnega izobraževanja

Strategija višjega strokovnega izobraževanja v Republiki Sloveniji za obdobje 2020–2030 predstavlja višje strokovno izobraževanje kot prilagodljivi del terciarnega izobraževanja, praktično usmerjeni študij, ki se je sposoben v kratkem času odzvati na potrebe gospodarstva oziroma družbe. Odlikujejo ga kakovost programov, njihova prilagodljivost potrebam gospodarstva oziroma družbe ter velika zaposljivost diplomantov. Za uresničitev vizije višjega strokovnega šolstva v obdobju od 2020 do 2030 so ključni naslednji strateški cilji:

• finančno stabilno poslovanje višjih strokovnih šol;
• vsestranska kakovost višjega strokovnega izobraževanja;
• prilagajanje potrebam gospodarstva oziroma družbe;
• velika zaposljivost diplomantov višjih strokovnih šol.

Nacionalni program izobraževanja odraslih

Vizija Resolucije o Nacionalnem programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2020–2030 je, da imajo odrasli prebivalci Slovenije v vseh življenjskih obdobjih enake možnosti in spodbude za kakovostno učenje in izobraževanje za svoj celostni razvoj in sonaravno bivanje.

Cilji, ki jih zasleduje nacionalni program so:

• povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje,
• zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost odraslih;
• zvišati izobrazbeno raven odraslih;
• povečati usposobljenost prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela;
• okrepiti razvoj in raziskave na področju izobraževanja odraslih;
• izboljšati in okrepiti dejavnosti na področju izobraževanja odraslih.

Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko

V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 je najsplošnejši cilj jezikovne politike v tem obdobju zagotovitev kakovostnega jezikovnega življenja za vse.

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030 poudarja, da je bralna pismenost temelj drugih pismenosti. Strateški cilj razvoja bralne pismenosti je pri vseh prebivalkah in prebivalcih Republike Slovenije razvijati spretnosti, zmožnosti, odnos in znanja, povezana z branjem, ki bodo omogočali zdravo, do okolja in družbe odgovorno življenje in delo ter učinkovito in ustvarjalno poklicno in družbeno delovanje.

Drugo

Vlado Republike Slovenije od 1. junija 2022 vodi dr. Robert Golob. Minister za izobraževanje, znanost in šport je postal dr. Igor Papič. Z reorganizacijo vlade 24. januarja 2023 se je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport razdelilo na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Minister za vzgojo in izobraževanje je postal dr. Darjo Felda, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa dr. Igor Papič. Področje športa je prešlo na novo vzpostavljeno Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Vladno koalicijo sestavljajo Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica.

Stranke so se s sporazumom zavezale, da se bo koalicija v obdobju 2022–2026 zavzela za vrsto ukrepov, ki so povezani s sistemom vzgoje in izobraževanja. Med ukrepi so tudi:

• zagotovitev brezplačne prehrane v osnovni šoli;
• preučitev možnosti državnega financiranja zadnjega leta vrtca in brezplačnega vrtca za vse;
• vzgajanje za prečne kompetence, kot so trajnostni razvoj, digitalna pismenost, inovativnost; kreativnost, umetniško izražanje, kritično mišljenje, večjezičnost, medkulturnost, solidarnost;
• sprememba kriterijev omejitve vpisa, da bo poleg ocen upoštevan tudi rezultat, dosežen na nacionalnem preverjanju znanja (NPZ);
• več skrbi za nadarjene učence (sistemska ureditev);
• dodatna pozornost učencem s posebnimi potrebami;
• uvedba novih pilotnih modelov poklicnega in strokovnega izobraževanja v okviru centrov poklicne odličnosti in medpodjetniških izobraževalnih centrov ter ureditev sodobnih demonstracijskih laboratorijev za prototipiranje;
• opredelitev javne službe na področju visokega šolstva, ki bo vsebovala vse tri stopnje študija;
• enakopravno in tvornejše povezovanje visokotehnološkega gospodarstva z visokošolskim sistemom;
• prizadevanje za hitrejše zaključevanje študija;
• prenova koncepta štipendijske politike, tako da bo socialno ogroženim omogočal študij in negoval nadarjene študente;
• sprememba področja koncesij tako, da bodo razmerja med javnim in zasebnim šolstvom bolje opredeljena, in da bodo koncesije dopustne le za visokošolske zavode, na katerih ponujajo programe, ki niso primerljivi s programi javnih zavodov.

Pregled reformnih procesov in njihovih nosilcev

Predloge zakonov in drugih predpisov z zakonsko močjo, nacionalnih programov in drugih splošnih aktov, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja, v Republiki Sloveniji pripravlja Vlada (lahko pa jih predlaga tudi vsak poslanec, Državni svet ali najmanj pet tisoč volivcev), sprejema pa jih Državni zbor kot najvišji predstavniški in zakonodajni organ.

Državni zbor je nosilec zakonodajne oblasti v Republiki Sloveniji in zato edini organ v državi, ki lahko sprejema zakone. Zakoni se sprejemajo v zakonodajnem postopku, ki vsebuje več faz – od vložitve predloga zakona prek vlaganja amandmajev (sprememb in dopolnitev) do glasovanja o sprejemu ali zavrnitvi zakona, razglasitve zakona (predsednik republike) in objave v Uradnem listu. Državni zbor sprejema zakone, ki na novo urejajo posamezna družbena področja, lahko pa s sprejetjem novele spremeni ali dopolni ureditev z zakonom že urejenih družbenih razmerij. Zakonodajni postopek urejata Ustava Republike Slovenije in Poslovnik Državnega zbora.

Izvršilni predpisi, ki jih sprejema izvršilna veja oblasti (Vlada, ministri), so: uredbe, odloki, pravilniki, odredbe in navodila.

Pomembno vlogo v reformnih procesih imajo tudi podporni javni zavodi s področja izobraževanja, ki jih v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ustanavlja država. Njihove naloge so predvsem priprava strokovnih podlag za odločanje, razvoj, uvajanje in spremljava ter evalvacija kurikula, izvajanje drugega razvojnega dela in projektov, strokovna pomoč, spremljanje in razvoj kakovosti ter evalvacija uvedenih sprememb, svetovanje in izvajanje usposabljanj in druge podporne naloge.

Julija 2021 je Šola za ravnatelje, ki je bila leta 1995 ustanovljena kot samostojni javni zavod za namen izobraževanja in usposabljanja ravnateljev, v skladu z odločitvijo vlade postala sestavna enota Zavoda RS za šolstvo. Temeljno izhodišče za pripojitev je uresničitev ciljev koalicijske pogodbe o sodelovanju v Vladi 2020–2022, ki se nanaša na krepitev vloge krovnega nacionalnega zavoda s področja šolstva z vključitvijo nekaterih drugih nacionalnih zavodov z namenom oblikovanja učinkovitega, kakovostnega in celostnega sistema na področju izobraževanja.

Poleg omenjenega Zavoda RS za šolstvo so podporni zavodi na področju izobraževanja še Center RS za poklicno izobraževanje, Državni izpitni center, Andragoški center Slovenije, Center za šolske in obšolske dejavnosti, Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in Slovenski šolski muzej.