Enake pravice in možnosti pri vzgoji in izobraževanju za vse, ne glede na spol, narodno pripadnost, socialno in kulturno poreklo, vero, politično ali drugo prepričanje, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino, so zagotovljene že v Ustavi RS. Bela knjiga (1995) je med načela, na katerih temelji javni sistem vzgoje in izobraževanja, uvrstila »enake možnosti in nediskriminiranost«, Bela knjiga (2011) pa »pravičnost« in v okviru tega načela zagotavljanje enakih izobraževalnih možnosti. Sprejeta je bila vrsta predpisov o vzgoji in izobraževanju, zdravstvenem varstvu, odpravljanju ovir v okolju, zagotavljanju denarnih pomoči, zaposlovanju, socialnem vključevanju. V različne nacionalne in razvojne programe po posameznih področjih so bile vnesene rešitve, pomembne za zagotavljanje enakih možnosti. Za zagotavljanje enakih možnosti je dodatno poskrbljeno v okviru Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Na področju izobraževanja je načelo enakih možnosti podrobneje urejeno v zakonodaji, ki ureja vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Programski dokument za razvojno načrtovanje do leta 2033 predstavlja strokovno izhodišče za oblikovanje usmeritev in ukrepov v vzgoji in izobraževanju (sklep ministra julij 2025). Poseben poudarek je na zagotavljanju varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika, ki je eno od šestih prednostnih področij dokumenta.

V Kurikularnem dokumentu Skupni cilji in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj je opredeljenih pet področij skupnih ciljev, ki so skupna odgovornost celotnega sistema vzgoje in izobraževanja: jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost ter podjetnost. Na področju zdravja in dobrobiti dokument poudarja, da je temeljna naloga šole podpora celostnemu razvoju učencev, ki poleg učne podpore vključuje tudi sistematično razvijanje skrbi za duševno, telesno in socialno dobrobit.

V skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja morajo vsi javni vrtci in šole vzpostaviti svetovalno službo. Te službe nudijo svetovanje otrokom, učencem, vajencem, dijakom, študentom in učiteljem ter sodelujejo s strokovnimi delavci in vodstvom zavodov pri načrtovanju, spremljanju in vrednotenju razvoja zavoda ter izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela. Pomembno vlogo imajo tudi pri karierni orientaciji. Svetovalne službe posebej sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju individualiziranih programov za učence in dijake s posebnimi potrebami. Iz državnega proračuna se financirajo tudi tekmovanja učencev, ki predstavljajo posebno obliko podpore nadarjenim učencem, ter druge dejavnosti za nadarjene v skladu z veljavnim nacionalnim okvirom. Podrobnosti teh dejavnosti so določene v področni zakonodaji.

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami sta integrirani v vse področne zakone, te pa dopolnjujejo Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v vzgoji in izobraževanju, ki predstavljajo pomemben korak v smeri zagotavljanja pogojev za uresničevanje inkluzivne paradigme. Zakoni vzpostavljajo pogoje za izvajanje kontinuirane pomoči otrokom s posebnimi potrebami v vzgoji in izobraževanju.

Posebne pravice pa so opredeljene tudi za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti v Zakonu o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja ter za pripadnike romske skupnosti, za katere uresničevanje posebnih pravic natančneje ureja Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Na področju vzgoje in izobraževanja pravice za otroke, učence oziroma dijake iz ranljivih skupine ureja tudi splošna zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja. Predpisi tako posebej izpostavljajo še nadarjene učence oziroma dijake ter učence in dijake priseljence oziroma tiste, katerih materni jezik ni slovenščina ter učence z učnimi težavami.

Na terciarni ravni Zakon o visokem šolstvu opredeljuje visokošolsko dejavnost kot dejavnost, ki poleg izvajanja študijskih programov vključuje tudi širok nabor podpornih storitev za študente, ki jih zagotavljajo visokošolski zavodi. Podporno okolje za študente je zasnovano kot proaktivno, odprto, varno, vključujoče in strokovno, njegov namen pa je usmerjati, opolnomočiti in informirati študente za uspešen in pravočasen zaključek študija ter njihov prehod na trg dela. Med podporne storitve sodijo knjižnične storitve; informacijska, administrativna, tehnična, strokovna in vodstvena podpora; delovanje študentskih domov; organizacija rednih športnih in gibalnih dejavnosti za študente; spodbujanje zdravega in trajnostnega življenjskega sloga med študenti in zaposlenimi ter druge oblike institucionalne podpore.