2024

Prenova višjega strokovnega izobraževanja in visokošolskega izobraževanja

Februarja 2024 je Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 pripravila osnutek predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Februarja 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v medresorsko usklajevanje poslalo predlog Resolucije o nacionalnem programu za mladino za obdobje 2023–2032. Za področje inkluzije - krepitev socialne razsežnosti visokega šolstva - predlog resolucije opredeljuje naslednje cilje:

• Vključenost bo igrala pomembno vlogo pri pripravi vseh dokumentov in aktivnosti visokega šolstva na sistemski in institucionalni ravni
• Visokošolski zavodi omogočajo učinkovito svetovanje in usmerjanje morebitnih in že vpisanih študentov, da bi se jim razširil dostop do visokošolskega študija, sodelovanja v njem in njegovega dokončanja
• Povečati delež študentov na prvi in drugi stopnji, ki uspešno zaključijo študij.

Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Druge razvojne usmeritve

Februarja 2024 je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v medresorsko usklajevanje poslalo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. Predlog sprememb pravilnika med drugim sledi Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki je dodal možnost subvencioniranja bivanja študentov državljanov držav članic Evropske unije in tujih državljanov, vpisanih v študijske programe na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od njihovih staršev ali skrbnikov rezidenti Republike Slovenije za davčne namene. Predlog povečuje tudi število možnih točk, ki jih lahko prinese oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija (iz 100 na 150), jasneje razdela posebne socialne in zdravstvene razmere študenta in določi ustrezna dokazila ter določa, da mora, če je študent že prejemal subvencijo za bivanje v študentskem domu na visokošolskem študijskem programu, ob spremembi študijskega programa z vpisom na višješolski študijski program, oddati prošnjo za sprejem.

Februarja 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Sporazum o spremembah in dopolnitvah Stavkovnega sporazuma, ki ga je sklenila Vlada RS z Visokošolskim sindikatom vzgoje Slovenije (VSS). Zaradi avgustovskih poplav so nastale javnofinančne posledice, zato je prišlo do zamika prenove plačnega sistema javnih uslužbencev. Zaradi tega je bila potrebna sprememba nekaterih nerealiziranih točk Stavkovnega sporazuma, sklenjenega med Vlado Republike Slovenije in VSS.

Februarja 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki so ga sklenili Vlada RS in reprezentativni sindikati na področju vzgoje in izobraževanja ter visokega šolstva. Aneks med drugim za visokošolske učitelje podrobneje določa obseg neposredne pedagoške obveznosti, posrednega pedagoškega dela, osnovnega raziskovalnega in umetniškega ter strokovnega dela ter sodelovanja pri upravljanju, ki jih ta izvaja v okviru svojega delovnega mesta. V skladu z aneksom neposredna pedagoška obveznost v času organiziranega študijskega procesa v visokošolskem izobraževanju, ki se izvaja kot javna služba, znaša:

• za docenta, izrednega in rednega profesorja pet do šest ur tedensko,
• za višjega predavatelja, predavatelja in lektorja devet ur tedensko,
• za asistenta deset ur tedensko,
• za strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca in učitelja veščin šestnajst ur tedensko.

Februarja 2024 je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije objavilo Javni razpis za izbiro študentskih domov za študijsko leto 2024/25. Namen javnega razpisa je povečanje bivalnih zmogljivosti za študente. Ministrstvo zaradi celostnega reševanja problematike bivanja študentov preko javnega razpisa izbira zasebne študentske domove, ki s svojimi kapacitetami dopolnjujejo in povečujejo bivalne zmogljivosti za študente. Okvirna višina sredstev javnega razpisa, namenjenih za subvencioniranje bivanja študentov v zasebnih študentskih domovih v študijskem letu 2024/25, je največ do 134.400,00 EUR.

Februarja 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Sporazum o spremembah in dopolnitvah Stavkovnega sporazuma, ki ga je sklenila Vlada RS s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Več v poglavju Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Februarja 2024 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo Javni razpis za sofinanciranje materialnih stroškov in stroškov storitev praktičnega izobraževanja. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Februarja 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za izbor in sofinanciranje programov profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2024/25. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je februarja 2024 objavilo Razpis za vpis v višješolsko strokovno izobraževanje za študijsko leto 2024/25. Za študijsko leto 2024/25 je prosta mesta za vpis v višje strokovno izobraževanje razpisalo 45 višjih strokovnih šol, od tega 28 javnih in 17 zasebnih. Na javnih višjih strokovnih šolah in višjih strokovnih šolah s koncesijo je razpisanih 4.260 mest za redni študij. Javne višje strokovne šole razpisujejo tudi 3.320 mest za izredni študij. Ponudbo vpisnih mest za izredne študente dopolnjujejo zasebne višje strokovne šole, ki razpisujejo še dodatnih 4.335 vpisnih mest. Skupaj je v študijskem letu 2023/24 tako razpisanih 11.915 vpisnih mest.

Vlada RS je januarja 2024 dala soglasje k razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2024/25, v katerega je vključenih 5 javnih visokošolskih zavodov in 16 zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo za redni študij. Za študijsko leto 2024/25 je bilo v soglasje Vladi Republike Slovenije predlaganih skupaj 20.241 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij, in sicer 16.839 mest za državljane Republike Slovenije in državljane držav članic Evropske unije (EU), 1.000 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in 2.402 mest za tujce, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU.

Januarja 2024 je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu. Pravilnik med drugim z namenom lažjega in hitrejšega komuniciranja s kandidati v prijavno-sprejemnem postopku za vpis na visokošolske zavode vzpostavlja komunikacijo prek spletnega portala eVŠ, preko katerega bo kandidatom dopustno opravljati tudi vročanje uradnih pisanj v skladu z zakonom, ki ureja področje visokega šolstva, kar pomeni odmik od siceršnjih določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Na podlagi sprememb pravilnika se bodo enako kot državljani Republike Slovenije lahko na visokošolske študijske programe vpisovali tudi tuji državljani, pod pogojem, da v Republiki Sloveniji zaključijo srednješolsko izobraževanje in opravijo maturo, tako kot jo določa 38. člen Zakona o visokem šolstvu ali imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od njihovih staršev ali skrbnikov do začetka izbirnega postopka rezidenti Republike Slovenije za davčne namene. Poleg tega pa pravilnik po novem tudi omogoča, da lahko visokošolski zavodi za tujce, ki prihajajo iz držav Zahodnega Balkana, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene bilateralne sporazume na področju izobraževanja, razpišejo ločeno število prostih vpisnih mest oziroma kvot.

Januarja 2024 je minister za vzgojo in izobraževanje sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika dodeljevanju štipendij za področje vzgoje in izobraževanja. Spremembe pravilnika med drugim pri merilih za dodelitev štipendije po novem opredeljujejo učni uspeh tudi za kandidate, ki so vpisani v višje letnike (prej zgolj v 1. letnik) študijskih programov za pridobitev izobrazbe za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. Poleg tega pa spremembe pravilnika tudi bolj podrobno opredeljujejo izjemne dosežke na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Januarja 2024 je minister za vzgojo in izobraževanje sprejel odredbi o sprejetju višješolskih študijskih programov Varstvo okolja ter Računalništvo in informatika, ki nadomeščata višješolska študijska programa Varstvo okolja in komunala oz. Računalništvo in informatika. Oba predhodna programa sta bila sprejeta s Pravilnikom o sprejemu novih in prenovljenih višješolskih študijskih programov. Nova študijska programa se začneta izvajati s študijskim letom 2024/25.

Januarja 2024 je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu. Spremembe pravilnika se nanašajo na spremembe Zakona o visokem šolstvu, ki ureja šolnine in druge prispevke za študij, ki so začele veljati oktobra 2023. Spremembe pravilnika vključujejo določilo, da:

• se tudi za koncesioniran redni študij ne sme zaračunavati vpisnih stroškov,
• morajo zavodi pri določilu višine prispevkov upoštevati vse dejanske stroške, ne samo materialnih,
• se šolnina ne zaračuna študentu za redni vzporedni študij na prvi in drugi stopnji, če je študent že vpisan v študijski program iste stopnje,
• se šolnina ne zaračuna, če je redni študent prve oz. druge stopnje že izkoristil pravico do enkratnega ponavljanja letnika oz. spremembe študijskega programa ali smeri, pa se je vpisal v višji letnik, kot je že bil vpisan na isti stopnji študija,
• se osebi, ki ji je status študenta prenehal zaradi izpisa iz študijskega programa oziroma smeri in se v ta študijski program oziroma smer znova vpiše, zaračuna šolnina.

Januarja 2024 je Vlada Republike Slovenije izdala uredbo o dopolnitvi Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, ki določa, da se lahko tudi sredstva razvojnega stebra financiranja, sicer v omejenem obsegu, namenjajo za opremo. Sredstva študijske dejavnosti za redni študij na prvi in drugi stopnji na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih se namreč med upravičence delijo na podlagi metodologije, kot jo določa Zakon o visokem šolstvu. Sestavljena so iz temeljnega in razvojnega stebra. Medtem, ko se prva določijo po predpisanem matematičnem izračunu, se sredstva razvojnega stebra določijo v pogajanjih med zavodom in ministrstvom in so namenjena spodbujanju razvoja študijske dejavnosti.

2023

Prenova višjega strokovnega izobraževanja in visokošolskega izobraževanja

Septembra 2023 je minister, pristojen za visoko šolstvo, sprejel Akcijski načrt uresničevanja »Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030« v obdobju 2022–2024, ki ob upoštevanju usmeritev Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030, da jo je treba sproti usklajevati z drugimi strategijami in sistemi, upošteva tudi posebej za to oblikovane prečne tematske sklope: zeleno visoko šolstvo, vključujoče visoko šolstvo ter odporno in visoko šolstvo. Dokument je razdeljen na naslednja poglavja:

1. Predstavitev trendov, ki oblikujejo izobraževalni prostor;
2. Predstavitev krovnih strategij razvoja Slovenije, katerih uresničevanje podpira tudi ReNPVŠ30;
3. Aktualne strategije evropskega izobraževalnega prostora (EEA) in evropskega visokošolskega prostora (EHEA; bolonjski proces), katerih dejavna članica je tudi Slovenija;
4. Predstavitev izhodiščnega seznama aktivnosti akcijskega načrta uresničevanja ReNPVŠ30 za obdobje 2022–2024;
5. Predstavitev spremljanja uresničevanja ReNPVŠ30.

Akcijski načrt za obdobje 2022–2024 vključuje izvajanje 37 aktivnosti v predvidenem obsegu 88,8 mio EUR sredstev iz različnih virov.

Avgusta 2023 je Vlada RS sprejela Strategijo in akcijski načrt za ozelenitev javne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji do leta 2030. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Marca 2023 je Vlada RS sprejela Strategijo internacionalizacije visokega šolstva in znanosti v Republiki Sloveniji do 2030, ki se posveča ključnim vidikom krepitve visokošolskega in znanstvenoraziskovalnega mednarodnega sodelovanja slovenskih visokošolskih učiteljic in učiteljev, visokošolskih sodelavk in sodelavcev, raziskovalk in raziskovalcev, strokovnih sodelavk in sodelavcev, študentk in študentov, visokošolskih institucij in raziskovalnih organizacij. Za spodbujanje procesa internacionalizacije slovenskega visokega šolstva do leta 2030 so oblikovana tri prednostna področja s cilji in konkretnimi ukrepi za njihovo uresničitev:

• aktivno vključenost slovenskega visokega šolstva v EU in evropski prostor,
• internacionalizacijo doma ter
• mednarodno mobilnost študentk in študentov.

Marca 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v javno razpravo poslalo predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2023–2028. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Junija 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sprejem na vlado poslalo Predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do 2030. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Marca 2023 je Vlada Republike Slovenije sprejela Strategijo Digitalna Slovenija 2030. Več v poglavju Reforme povezane s prečnimi kompetencami in zaposljivostjo.

Druge razvojne usmeritve

Decembra 2023 je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije objavilo preko Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije Javni razpis za sofinanciranje gostovanj slovenskih strokovnjakov iz tujine na slovenskih visokošolskih zavodih in raziskovalnih organizacijah ter študijskega oziroma znanstvenega obiska študentov v tujini. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje eno do dvanajstmesečnega pedagoškega in/ali raziskovalnega gostovanja slovenskih strokovnjakov, ki že dlje časa delujejo v tujini, na slovenskih visokošolskih zavodih ali raziskovalnih organizacijah v obdobju od oktobra 2023 do decembra 2024.

Decembra 2023 je minister za vzgojo in izobraževanje sprejel Odredbo o sprejetju višješolskega študijskega programa Telekomunikacije. Sprejeti program nadomešča istoimenski predhodni program, ki je bil sprejet s Pravilnikom o sprejemu novih in prenovljenih višješolskih študijskih programov, in se začne izvajati s študijskim letom 2024/25.

Decembra 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Decembra 2023 je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije izdalo Usmeritve za pripravo sestavin pogodbe o financiranju študijske dejavnosti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov za obdobje 2025–2028, ki jih sestavljajo:

• strateški in dolgoročni cilji visokošolskega zavoda, ukrepi za njihovo dosego, ciljne in izhodiščne vrednosti in kazalci, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti;
• načrt izvajanja študijske dejavnosti, ki vključuje študijska področja, na katerih se bodo izvajali študijski programi, morebitna povečanja ali zmanjšanja razpisanih mest za vpis v prvi letnik za naslednja štiri študijska leta, pričakovano število študentov ter opredelitev morebitnih novih študijskih področij in članic;
• razvojni cilji visokošolskega zavoda, ukrepi za njihovo doseganje, ciljne in izhodiščne vrednosti in kazalci, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti.

V obdobju 2025–2028 se bodo sredstva razvojnega stebra financiranja namenila uresničevanju prečne razvojne prioritete: »Poklici prihodnosti za uravnoteženje znanj za Družbo 5.0«, ki stremi k razvoju študijskih vsebin, s katerimi bodo visokošolski zavodi v okviru študijske dejavnosti izobraževali za poklice prihodnosti in študente opremili s kompetencami za vseživljenjsko učenje.

Novembra 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Oktobra 2023 je Vlada RS sprejela Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/25. Namen usmeritev je visokošolskim zavodom posredovati usmeritve vlade glede prioritet pri ponudbi vpisnih mest v fazi načrtovanja razpisa za vpis v okviru razpoložljivih finančnih sredstev lump sum financiranja študijske dejavnosti. Dokument visokošolske zavode napotuje, da morajo v okviru redne študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/25 zagotoviti enak obseg vpisnih mest za redni študij za vpis v 1. letnik državljanov Republike Slovenije in ostalih držav članic EU, za študijske programe, ki so bili v študijskem letu 2023/24 dodatno financirani v okviru »Strategije o zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev zaradi povečanja vpisnih mest v dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programih«, ki jo je sprejel minister, pristojen za visoko šolstvo.

Usmeritve visokošolskim zavodom tudi nalagajo, da v okviru redne študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/25, povečajo število vpisnih mest za redni študij na študijskih programih, ki so imeli v prijavno-izbirnem postopku za vpis v študijskem letu 2023/24 omejitev vpisa v prvem prijavnem roku in izobražujejo diplomante z naslednjih področij: izobraževanje (pedagoški poklici), pravo, socialno delo, farmacija, računalništvo in informatika oz. računalništvo in informacijska tehnologija, računalništvo in matematika, elektrotehnika, multimedije ter medijske komunikacije, strojništvo, tehniška varnost, gozdarstvo ter upravljanje gozdnih ekosistemov, živilstvo.

Usmeritve visokošolskim zavodom nalagajo še, naj pristopijo k preoblikovanju tistih študijskih programov, kjer je iz prijav za vpis in dejanskega vpisa vidno, da za študij na tem študijskem programu ni interesa, in se glede na osip študentov po prvem letniku pojavlja sum, da se študentje vanj vpisujejo z namenom pridobitve statusa študenta in ne dejanskega študija.

Oktobra 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo predloge sprememb naslednjih pravilnikov:

• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov dvojezične srednje šole
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov srednjih šol z italijanskim učnim jezikom
• Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih za financiranje višjih strokovnih šol (ni glede alternativnih DM)

Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Septembra 2023 je minister za vzgojo in izobraževanje sprejel Sklep o podaljšanju statusa študentom višjih strokovnih šol in napredovanju v višji letnik, s katerim se zaradi varovanja pravic in pravnih koristi študentov višjih strokovnih šol, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov v avgustu 2023 ali so aktivno sodelovali pri odpravljanju posledic teh poplav in plazov ter jim zaradi navedenih razlogov ni bilo omogočeno opravljanje praktičnega izobraževanja, določi možnost podaljšanja statusa v študijskem letu 2023/24 ali začasno spremeni pogoje napredovanja v višji letnik.

Septembra 2023 je Državni zbor sprejel novelo Zakona o visokem šolstvu, ki rešuje ureditev pravnega statusa članic univerz, in sicer tako, da je pravna oseba univerza, članice univerz pa so notranje organizacijske enote, ki nimajo pravne subjektivitete, ter ureditev javne službe v visokem šolstvu, ki obsega izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti, izvajajo pa jo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe. Poleg tega novela vsebuje tudi spremembe oziroma rešitve, ki so vezane na:

• vzpostavitev pravnih podlag za elektronsko poslovanje in vodenje digitalnih evidenc v visokem šolstvu,
• položaj visokošolskih učiteljev, izvoljenih v funkcijo dekana članice,
• dostop do visokošolskega izobraževanja tujim državljanom, ki v Republiki Sloveniji zaključijo srednješolsko izobraževanje,
• dostop do subvencioniranega bivanja tujim državljanom in državljanom držav članic EU, ki so v Republiki Sloveniji sami oziroma so njihovi starši rezidenti za davčne namene.

Septembra 2023 je Državni zbor RS sprejel Zakon o dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju, katerega temeljni cilj je prenos višješolske prijave na spletni portal eVŠ. S spremembo zakona se med drugim poenoti prijava za vpis za celotno terciarno izobraževanje, s čimer bo prijavni postopek v višje strokovno izobraževanje še bližji uporabnikom.

Vlada RS je avgusta 2023 dala soglasje Univerzi v Mariboru k dopolnitvam dejavnosti, ki jih njene članice opravljajo v svojem imenu in za svoj račun. V skladu z Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru lahko njene članice samostojno v svojem imenu in za svoj račun na študijskih področjih opravljajo tudi izobraževalno, raziskovalno, razvojno in svetovalno ter umetniško dejavnost ter druge s tem povezane dejavnosti, ki jih univerza s soglasjem ustanovitelja določi v statutu. Dopolnitve dejavnosti so bile sprejete na julijskih sejah senata in upravnega odbora univerze.

Septembra 2023 je skupina poslank in poslancev v Državnem zboru vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju, katerega cilj je omogočiti hkratno prejemanje Državne in Zoisove štipendije ter uskladitev zneskov državnih štipendij v posameznih dohodkovnih razredih, poenotenje poimenovanja in uskladitve zakonodaje z novim konceptom izbora in sofinanciranja šolskih tekmovanj pri Zoisovih štipendijah ter prenos oz. vrnitev financiranja štipendij Ad futura na ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo in ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje.

Septembra 2023 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki na področju visokega šolstva visokošolskim zavodom omogoča, da zaradi poplav in zemeljskih plazov v avgustu, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje študijskih obveznosti študentov, spremenijo pogoje za napredovanje po študijskem programu oziroma za ponavljanje letnika. Omogočeno je tudi podaljšanje statusa študenta, in sicer za tiste študente, ki zaradi neposredno utrpele škode kot posledice poplav niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti ter tudi za študente, ki so aktivno sodelovali pri odpravi posledic ujme, zaradi česar prav tako niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti. Poleg tega zakon določa, da so študenti, ki bivajo v javnih in zasebnih študentskih ter javnih dijaških domovih, na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz 38. člena tega zakona v študijskem letu 2023/24 oproščeni plačila subvencionirane cene bivanja za obdobje do 31. decembra 2023.

Avgusta 2023 je Vlada RS podala soglasje k predlogu Akta o ustanovitvi Skupnosti višjih strokovnih šol. Z novim aktom o ustanovitvi se med drugim v določenem delu razširjajo pristojnosti skupščine, spreminja se sestava upravnega odbora. V upravni odbor je lahko imenovan samo kandidat, ki je ravnatelj višje šole, zastopanje v upravnem odboru pa se po novem ravna po razmerju med javnimi in zasebnimi višjimi šolami. Dodaja pa se tudi nov organ Skupnosti višjih strokovnih šol, in sicer generalni sekretar.

Julija 2023 je Vlada RS sprejela predloge sprememb in dopolnitev odlokov o preoblikovanju Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru ter odlokov o ustanovitvi Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Predlagane spremembe med drugim določajo delovanje upravnega odbora, predvsem predlaganje in izbor kandidatov za predstavnike ustanovitelja v upravnem odboru obeh univerz in obeh samostojnih visokošolskih zavodov, ter se usklajujejo s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Sloveniji, ki v 119.a členu določa, da mora akt o ustanovitvi posrednega uporabnika državnega proračuna, ki je javni zavod in ki poleg javne službe opravlja tudi prodajo blaga in storitev na trgu, vsebovati določbo, da javni zavod prodajo blaga in storitev na trgu lahko izvaja le, če bo z izvajanjem te zagotovil najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.

Julija 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Visokošolskim sindikatom Slovenije, ki je bil parafiran 10. julija 2023 v okviru pogajanj za razrešitev stavkovnih zahtev Visokošolskega sindikata Slovenije. Stavkovni sporazum med drugim določa izhodišča za posebnosti glede delovnega časa in delovne obveznosti visokošolskih učiteljev ter sodelavcev v visokem šolstvu in izhodišča za pravico do finančnih sredstev za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev. Sporazum med drugim tudi določa, da se bo v kolektivni pogodbi uredila pravica do sobotnega leta, kot jo določa zakon, ki ureja visoko šolstvo, ter dopolnile določbe, ki urejajo delo na domu.

Julija 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo predlog Odredbe o objavi zasebnega višješolskega študijskega programa Programiranje, ki določa, da na podlagi Sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje zasebni višješolski študijski program Programiranje pridobi javno veljavnost in se začne izvajati s študijskim letom 2024/25.

Julija 2023 je bil sprejet Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prilogi k diplomi, s katerim se dopolnjuje Priloga k diplomi zaradi spremembe Zakona o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih februarja 2023, da je poimenovanje strokovnih naslovov v angleškem jeziku lahko tudi drugačno od določenega z zakonom, če visokošolski zavod izkaže, da je to potrebno zaradi zagotovitve mednarodne primerljivosti v okviru Evropskega visokošolskega prostora.

Junija 2023 je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem, ki uvaja novost v imenovanje predstavnikov ustanovitelja v upravnih odborih univerze, ki jih po novem Vlada Republike Slovenije imenuje po izboru na podlagi javnega poziva ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo. Način izvolitve predstavnikov delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, drugih delavcev in študentov se določi s statutom univerze, predstavnika delodajalcev pa univerza z javnim pozivom določi v soglasju z ustanoviteljem izmed kandidatov, ki jih predlagajo Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ, Združenje managerjev Slovenije in Vlada Republike Slovenije. Dodana je določba, da »Univerza lahko prodajo blaga in storitev na trgu izvaja le, če bo z njo zagotovila najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov«.

Junija 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v študijskem letu 2023/24. Namen razpisa je subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno službo, in v javnih zavodih, ki izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v prilagojenem programu za predšolske otroke s posebnimi potrebami oziroma v posebnem programu vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami kot javno službo. Višina razpoložljivih sredstev, namenjena za subvencioniranje šolnine kandidatov, je 255.000,00 EUR.

Junija 2023 je Vlada s sklepom o soglasju k omejitvam vpisa in povečanju števila razpisanih mest za tujce, državljane držav, ki niso države članice Evropske unije, v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih v študijskem letu 2023/24 podala soglasje k povečanju števila razpisanih mest za tujce kot so jih predlagale univerze. Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem so predlagale povečanje vpisnih mest za tujce za skupaj 200 mest (192 rednih in 8 izrednih vpisnih mest) na 26 študijskih programih.

Junija 2023 je bila v Uradnem listu objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov, s katero se določa metodologija izračuna višine sredstev po kazalniku zaposljivosti v okviru variabilnega dela temeljnega stebra financiranja, saj zaradi nerazpoložljivosti podatkov do sedaj še ni mogla biti določena. Po navedeni metodologiji se za izračun sredstev po kazalniku zaposljivosti upoštevajo diplomanti rednega študija prve in druge stopnje, in sicer se v koledarskem letu n upošteva delež števila zaposlenih oseb, ki so diplomirale v letu n-2, po stanju na prvi dan v mesecu, ki sledi 12 mesecem po diplomiranju.

Maja 2023 Vlada RS sprejela predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju, katerega temeljni cilj je prenos višješolske prijave na spletni portal eVŠ. Tako bo poenotena prijava za vpis za celotno terciarno izobraževanje in bo prijavni postopek v višje strokovno izobraževanje še bližji uporabnikom.

Maja 2023 je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost objavilo predlog Pravilnika o postopkih in načinu izvrševanja pravic študentov s posebnimi potrebami in študentov s posebnim statusom v visokem šolstvu. S predlogom pravilnika se uresničuje vsebina 69.a člena Zakona o visokem šolstvu, ki opredeljuje študente s posebnimi potrebami in študente s posebnim statusom ter njihove pravice. Ti so upravičeni do ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa ter prilagoditve izvajanja študijskih programov in dodatne strokovne pomoči pri študiju, pri čemer lahko napredujejo in dokončajo študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom, in pri tem obdržijo druge pravice in ugodnosti študentov, ki jih določa zakon.

Maja 2023 je Vlada RS sprejela sklep o soglasju k omejitvam vpisa in povečanju števila razpisanih mest v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih v študijskem letu 2023/24. Pristojni organi visokošolskih zavodov so sprejeli sklepe o omejitvi vpisa za skupaj 104 študijske programe oziroma smeri (in načine študija). Poleg tega je Univerza v Ljubljani za sedem študijskih programov z omejitvijo vpisa predlagala povečanje rednih vpisnih mest, Univerza v Mariboru pa na enem.

Maja 2023 je Vlada Republike Slovenije sprejela predlog novele Zakona o visokem šolstvu, ki rešuje ureditev pravnega statusa članic univerz, in sicer tako, da je pravna oseba univerza, članice univerz pa so notranje organizacijske enote, ki nimajo pravne subjektivitete, ter ureditev javne službe v visokem šolstvu, ki obsega izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti, izvajajo pa jo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe. Poleg tega predlog vsebuje tudi predloge sprememb oziroma rešitev vezanih na:

• vzpostavitev pravnih podlag za elektronsko poslovanje in vodenje digitalnih evidenc v visokem šolstvu,
• položaj visokošolskih učiteljev, izvoljenih v funkcijo dekana članice,
• dostop do visokošolskega izobraževanja tujim državljanom, ki v Republiki Sloveniji zaključijo srednješolsko izobraževanje,
• dostop do subvencioniranega bivanja tujim državljanom in državljanom držav članic EU, ki so v Republiki Sloveniji sami oziroma so njihovi starši rezidenti za davčne namene.

Maja 2023 je predsednik sveta Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu sprejel Akt o dopolnitvah Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih, ki določa dodatno izjemo za kandidate za izvolitev v naziv, in sicer se jim lahko omogoči, da pogoj 3 mesečnega neprekinjenega delovanja v tujini izpolnijo na daljavo ali po več krajših delih. Ta izjema velja za kandidate invalide, za kandidate, ki ves čas zadnjega izvolitvenega obdobja delajo krajši delovni čas ter za kandidate, ki ves čas zadnjega izvolitvenega obdobja negujejo in varujejo hudo bolnega ali invalidnega družinskega člana.

Aprila 2023 je bila v Uradnem listu objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o sofinanciranju izvedbe praktičnega pouka v kmetijstvu in za usposobitev zavodov in razvojnih centrov v kmetijstvu. Več v poglavju Reforme poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih.

Marca 2023 je Vlada Republike Slovenije dala soglasje k vsebini razpisa za vpis v magistrske študijske programe za študijsko leto 2023/24 ter za vpis v doktorske študijske programe za študijsko leto 2023/24. Za magistrske študijske programe je bilo predlaganih skupaj 12.571 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni magistrski študij, in sicer 10.110 mest za državljane Republike Slovenije in državljane drugih držav članic EU (8.275 rednih in 1.835 izrednih vpisnih mest), 542 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva (353 rednih in 189 izrednih vpisnih mest) in 1.901 mest za tujce iz držav, ki niso članice EU (1.133 rednih in 768 izrednih vpisnih mest). Julija 2023 je vlada sprejela še spremembe in dopolnitve soglasja k vsebini razpisa za vpis v magistrske študijske programe druge stopnje za študijsko leto 2023/24, saj je senat Univerze v Mariboru junija 2023 sprejel sklep o povišanju vpisnih mest za tujce za vpis v 1. letnik magistrskih študijskih programov Informatika in podatkovne tehnologije in Logistika sistemov.

Za vpis v doktorske študijske programe pa Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu skupno razpisujejo 1.605 vpisnih mest za vpis v 1. letnik skupaj za državljane Republike Slovenije in državljane drugih držav članic Evropske unije ter za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce iz držav, ki niso članice Evropske unije, kar je 9 mest več kot v študijskem letu 2022/23.

Februarja 2023 je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o subvencioniranju študentske prehrane, ki med drugim po novem določa, da je ponudnik študentske prehrane upravičen do zvišanja cene posameznih obrokov enkrat letno (prej dvakrat letno). Cena obroka se lahko zviša največ za znesek, za katerega se zviša subvencija za obrok študentske prehrane in ne sme presegati najvišje vrednosti obroka, določene z vsakokratnim javnim razpisom.

Februarja 2023 je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2023/24. Namen javnega razpisa je spodbujanje mladih za izobraževanje v tistih pedagoških študijskih programih za pridobitev izobrazbe, po katerih se izobražujejo za opravljanje poklicev, za katere je zaznati neskladje med trenutnim in prihodnjim obsegom razpoložljivega kadra ter predvidenim obsegom delovnih mest na področju vzgoje in izobraževanja. Cilj razpisa je dodeliti 100 štipendij. Za ta namen je predvidenih 300.000,00 EUR. Maja 2023 je ministrstvo objavilo spremembo razpisa, s katero je med drugim opredeljeno, da se od 100 štipendij predvidoma 75 štipendij nameni za kandidate, vpisane v študijske programe s področja naravoslovja ter predvidoma 25 štipendij za skupino programov s področja posebnih potreb.

Februarja 2023 je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za izbiro študentskih domov za študijsko leto 2023/24. Namen javnega razpisa je povečanje bivalnih zmogljivosti za študente. Ministrstvo zaradi celostnega reševanja problematike bivanja študentov preko javnega razpisa izbira zasebne študentske domove, ki s svojimi kapacitetami dopolnjujejo in povečujejo bivalne zmogljivosti za študente. Za ta namen je v študijskem letu 2023/24 predvidenih 134.400,00 EUR, kar pomeni 350 ležišč.

Februarja 2023 je Državni zbor sprejel Zakon o dopolnitvi Zakona o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih. S spremembo zakona se je določila izjema pri poimenovanju strokovnih naslovov v angleškem jeziku, in sicer, da se lahko ti v angleškem jeziku poimenujejo tudi drugače kot jih določa zakon, če visokošolski zavod v postopku akreditacije študijskega programa izkaže, da je tako poimenovanje potrebno zaradi zagotovitve mednarodne primerljivosti v okviru Evropskega visokošolskega prostora.

Februarja 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izboru in sofinanciranju programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Januarja 2023 je Vlada Republike Slovenije dala soglasje k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2023/24, za katero bo na voljo skupaj 19.792 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij, in sicer 16.643 mest za državljane Republike Slovenije in državljane držav članic Evropske unije, 992 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in 2157 mest za tujce, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU. Med drugim je novost v tokratnem razpisu, da se je na Univerzi v Ljubljani univerzitetni študijski program Pravo na Pravni fakulteti spremenil iz univerzitetnega programa v enovit magistrski študijski program, ki traja pet let in ima 300 kreditnih točk.

Januarja 2023 je minister za izobraževanje, znanost in šport sprejel Pravilnik o spremembah Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu. S spremembo pravilnika se določa, da morajo kandidati za vpis v visokošolske študijske programe oddati vlogo za vpis in priloge k vlogi izključno po elektronski poti.

Januarja 2023 je minister za izobraževanje, znanost in šport na podlagi sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje sprejel Odredbo o sprejetju študijskih programov za izpopolnjevanje na področju višjega strokovnega izobraževanja, in sicer za programe:

• izvajalec/izvajalka gozdnih terapij,
• strokovnjak/strokovnjakinja za izvajanje medicinsko predpisanih diet,
• umetnik/umetnica permanentnega ličenja.

Ukrepi, povezani s COVID-19

Januarja 2023 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo Javni razpis REACT-EU: Informacijsko komunikacijska tehnologija za visokošolske zavode, ki izvajajo pedagoške študijske programe. Namen javnega razpisa je blažitev posledic, ki jih je prizadejala pandemija Covida-19 na področju izobraževanja, zato se bo na visokošolskih zavodih, ki izvajajo pedagoške študijske programe, vzpostavilo simulacijsko učno okolje, kot je v osnovnih in srednjih šolah, ter takšno učno okolje, ki bo omogočalo kvalitetno didaktično uporabo IKT v pedagoškem procesu in razvoj didaktične uporabe IKT za poučevanje. S tem se želi podpreti premišljen razvoj in uvajanje izobraževalnega ekosistema v virtualnem okolju, ki bo praviloma podpiral kombinirano učenje (blended learning) z možnostjo hitrega prehoda v kakovostno spletno poučevanje, s čimer se bo povečala agilnost izobraževalnega prostora, da se bo lahko učinkovito odzival in prilagajal na spremembe v okolju. Višina predvidenih sredstev za ta namen v letu 2023 znaša 1.400.000,00 EUR.

2022

Prenova višješolskega izobraževanja

V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) je Center za poklicno izobraževanje junija 2022 pričel izvajati projekt prenove in modernizacije višjega strokovnega izobraževanja s poudarkom na digitalnih, trajnostnih in specifičnih poklicnih kompetenc, dvigu finančne pismenosti, fleksibilnosti, individualizaciji in razvoju sodelovanja z delodajalci. Projekt usmerja strokovna skupina, ki jo vodi državni sekretar, pristojen za izobraževanje, v njej pa sodelujejo predstavniki ministrstev, pristojnih za gospodarstvo in delo, predstavniki delodajalcev (zbornice), sindikatov, strokovnih svetov, poklicnih in strokovnih šol, univerze in različni strokovnjaki s področja poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Prenova visokošolskega izobraževanja

Junija 2022 je ministrstvo objavilo dva poziva v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO):

• Poziv za oddajo vloge za projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod. Cilj pilotnih projektov prenove visokega šolstva je raziskovanje ustreznih rešitev, rezultatov prenove učnih načrtov v povezavi s trgom dela in poklici prihodnosti, hkrati bodo morali enakovredno naslavljati potrebo po zagotavljanju digitalnih znanj in kompetence za zeleni prehod (trajnostni razvoj), s poudarkom na zagotavljanju kakovostne študentske izkušnje po načelih fleksibilnih študijskih poti v prilagodljivem učnem okolju ter v skladu s koncepti vseživljenjskega učenja, kar vključuje tudi vzpostavitev podpore visokošolskim učiteljem za prilagoditev poučevanja ter pripravo predlogov za prilagoditev infrastrukture.
• Poziv za oddajo vloge za projekt Nakup opreme v podporo digitalizaciji visokošolskega študijskega procesa na javnih zavodih in vzpostavitev informacijske podpore administrativnim procesom na visokošolskih zavodih. Namen projekta je javnim visokošolskim zavodom in javnim visokošolskim knjižnicam zagotoviti opremo ter storitve zunanjih strokovnjakov v podporo digitalizaciji visokošolskega študijskega procesa in v podporo digitalizaciji procesov, vezanih na pedagoški in administrativno-upravni del izvajanja visokošolske študijske dejavnosti. Cilj projektov je do 30. 9. 2025 prenoviti informacijske sisteme javnih visokošolskih zavodov ter javne visokošolske knjižnice v podporo administrativnim procesom za celovito digitalno poslovanje.

Marca 2022 je Državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva 2030 (NPVŠ 2030). Resolucija naslavlja področje visokega šolstva zlasti v smeri dviga ravni kakovosti visokošolske izobrazbe v Sloveniji, povečanja odzivnosti, prožnosti in privlačnosti visokošolskega sistema glede na potrebe gospodarstva, negospodarstva in celotne družbe, krepitve njegove vpetosti v mednarodno okolje, izboljšanja dostopnosti izobraževanja in možnosti za nenehno izobraževanje ter vseživljenjsko učenje v visokem šolstvu v vsej Sloveniji, povečanja intenzivnosti raziskav in inovacij ter izboljšanega prenosa znanja v okolje. Predlog resolucije tudi predvideva, da ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, vzpostavi sistem spremljanja izvajanja NPVŠ 2030 ter vsako tretje leto strateškega obdobja v sodelovanju s strokovnjaki iz tujine (vrstniško sodelovanje) pripravi analizo doseganja strateških ciljev, opredeli dejavnike tveganj, njihovo obvladovanje in ukrepe za zmanjševanje negativnih posledic tveganj.

Druge razvojne usmeritve

Decembra 2022 je minister za izobraževanje, znanost in šport sprejel Pravilnik o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu, ki med drugim določa, da po novem javni visokošolski zavodi za redni in izredni študij ne smejo zaračunavati vpisnih stroškov, kot so stroški izbirnih postopkov, vpisna dokumentacija, indeks, študentska izkaznica ipd.. Poleg tega pa pravilnik po novem tudi določa, v katerih primerih se plačuje šolnina za redni študij po študijskih programih prve in druge stopnje, ki jih izvajajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi na študijskih programih s koncesijo; in sicer, če imajo že doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, oziroma še nimajo dosežene izobrazbe, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, in jim je prenehal status študenta.

Decembra 2022 je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v medresorsko usklajevanje poslalo Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu. Ključni cilj predloga sprememb zakona je celovita ureditev javne službe v visokem šolstvu in statusnih razmerij med univerzo in njenimi članicami. Gre za uskladitev zakona v skladu z odločitvami Ustavnega sodišča. Obenem se javnim visokošolskim zavodom s predlaganimi spremembami dopušča ustanavljanje gospodarskih družb in drugih pravnih oseb, pri čemer gre za uskladitev z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.

Cilji, ki jih zasleduje predlog zakona, so tudi:

• ureditev položaja visokošolskih učiteljev, izvoljenih v funkcijo dekana članice javne univerze,
• dopolnitev ukrepov, uvedenih v Zakon o visokem šolstvu z Zakonom za urejanje položaja študentov, vezanih na vzpostavitev enotnega sistema prepovedi zaračunavanja vpisnih stroškov na javnih visokošolskih zavodih.

Predlagana dopolnitev ureja tudi zaračunavanje šolnine v primeru vzporednega študija in prehodov med študijskimi program ter študentom, ki so se izpisali iz posameznega študijskega programa, dopušča ponovni vpis v ta isti študijski program (kar po veljavni ureditvi ni mogoče) in vzpostavitev pravnih podlag za vodenje digitalnih evidenc in postopkov v visokem šolstvu z namenom poenostavitev v državni upravi, v okviru predlogov ukrepov za debirokratizacijo iz Načrta za okrevanje in odpornost (lažje in hitrejše komuniciranje s kandidati za vpis na visokošolske zavode in vlagatelji vlog za subvencionirano bivanje preko spletnega portala eVŠ; dopolnitev podatkov študentske izkaznice z navedbo evropske študentske identitete, vodenje digitalnih evidenc v visokem šolstvu).

Decembra 2022 je minister za izobraževanje, znanost in šport sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za določitev vidnih dosežkov za pridobitev naziva predavatelj višje šole, s katerim se nekoliko dopolnjujejo vidni dosežki za pridobitev naziva predavatelj višje šole. Med drugim se med vidne dosežke po novem šteje tudi vodenje mednarodnih projektov, ki vključujejo strokovno ali raziskovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja (npr. Erasmus+, KA1, KA2) ali sodelovanje in mentorstvo pri aplikativnih razvojnih projektih pri katerih sodelujejo študenti. Za kandidate, ki niso zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja, pa se kot vidni dosežek za pridobitev naziva predavatelj na področju izobraževanja po novem ne šteje več priprava in sodelovanje pri pripravi internih izobraževalnih programov, učnih gradiv in drugih pripomočkov za izvajanje programov izobraževanja in usposabljanja, priprava in usposabljanje predavateljev ali mentorjev dijakom oziroma študentom na praktičnem izobraževanju v podjetjih.

Novembra 2022 je na podlagi sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje minister za obrambo sprejel Odredbo o dopolnitvi višješolskega študijskega programa »Vojaški menedžment«.

Septembra 2022 je minister za izobraževanje, znanost in šport izdal odredbi o sprejemu študijskih programov za izpopolnjevanje na področju višjega strokovnega izobraževanja, in sicer za programa:

• Strokovnjak/Strokovnjakinja za električne in elektronske sisteme v avtomobilih
• Izvajalec/Izvajalka velnes kovčinga

Julija 2022 je Državni zbor sprejel Zakon o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih, ki je nadomestil dosedanji Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih. Zakon med drugim ureja način tvorjenja umetniških naslovov po doktorskih študijskih programih tretje stopnje, poimenovanje slovenskih strokovnih in znanstvenih naslovov v angleškem jeziku ter uporabo znanstvenega naslova pridobljenega po študijskih programih tretje stopnje na mednarodni izobraževalni instituciji, katere soustanoviteljica ali polnopravna članica je Republika Slovenija. Januarja 2023 je bil v skladu z zakonom sprejet Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o Prilogi k diplomi, ki določa poimenovanje strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovov v angleškem jeziku.

Julija 2022 je ministrstvo objavilo dva javna razpisa, sofinancirana iz Evropskega socialnega sklada:

• Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/23, katerega predmet je sofinanciranje izvedbe projektov, s katerimi se krepi sodelovanje in povezovanje visokošolskega sistema z gospodarstvom ter z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem/regionalnem okolju. V projektne aktivnosti se bodo vključili študenti pod mentorstvom pedagoških mentorjev, delovnih mentorjev oziroma strokovnih sodelavcev iz lokalnega/regionalnega okolja.
• Krepitev vloge kariernih centrov v celostni obravnavi študentov. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje nadaljnjega delovanja in nadgradnje kariernih centrov visokošolskih zavodov s spodbujanjem prilagojenih oblik pomoči posebnim skupinam študentov.

Maja 2022 je ministrica sprejela Pravilnik o merilih za ugotavljanje redne delovne uspešnosti direktorjev s področja visokega šolstva in znanosti, ki se začne uporabljati v letu 2023.

Maja 2022 je ministrica sprejela Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. S spremembami se ureja možnost subvencioniranega bivanja višješolskih študentov v javnih študentskih domovih, kar je prinesel Zakon za urejanje položaja študentov.

Maja 2022 je ministrica za izobraževanje, znanost in šport sprejela Pravilnik o spremembah Pravilnika o normativih za financiranje višjih strokovnih šol. S spremembami pravilnika se višjim strokovnim šolam zagotavlja več sredstev za izvajanje dejavnosti višjega strokovnega izobraževanja. V izračunu obsega letnih sredstev za izvajanje višješolskega študijskega programa se upoštevajo vsi vpisani študenti, višjim strokovnim šolam pa se zagotavlja tudi več sredstev za administrativno, tehnično in računovodsko podporo.

Maja 2022 je Vlada RS sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, s katero se določa metodologija izračuna sredstev za nov javni visokošolski zavod in nov koncesioniran študijski program, ki temelji na študijskem področju študijskega programa. Določa se tudi natančnejša ureditev študijskih skupin in samih kazalnikov.

Aprila 2022 je Državni zbor RS sprejel Zakon za urejanje položaja študentov, ki posega na več področnih zakonov, ki urejajo položaj študentov. Zakon med drugim zvišuje višino subvencije za obrok študentske prehrane na 3,50 evra (prej 2,35 evra). Štipendijo bodo po novem lahko pridobili upravičenci, ki bodo prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje ne glede na njihovo starost (pred tem če so prvič vpisani pred dopolnjenim 27. letom starosti), zvišuje se višina štipendije ter dodajata še dva dodana dohodkovna razreda (6. in 7.). Za namen izgradnje in obnove bivanjskih kapacitet za študente poleg namenskih sredstev iz naslova dodatne koncesijske dajatve zakon predvideva zagotovitev dodatnih namenskih sredstev iz proračuna od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov. Poleg tega bodo po novem lahko v študentskih domovih subvencionirano bivali tudi študenti višješolskih programov, ki so do zdaj lahko subvencionirano bivali le v dijaških domovih. Zakon določa, da ima vsak študent pravico do varnega študijskega okolja z ničelno toleranco do spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Študent bo ohranil status študenta do zaključka študijskega leta, četudi bo diplomiral pred zaključkom študijskega leta za redni in izredni študij pa javni visokošolski zavodi ne bodo smeli več zaračunavati vpisnih stroškov. Uvaja se študentska izkaznica tudi v digitalni obliki.

Aprila 2022 je bil sprejet Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o subvencioniranem bivanju, s katerim se je uredila možnost bivanja v javnih študentskih domovih tudi za študente s statusom oseb za začasno zaščito.

Marca 2022 je Vlada RS dala soglasje k dopolnitvi sklepa vlade o soglasju k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2022/23 ter soglasje k dopolnitvi sklepa vlade o soglasju k vsebini razpisa za vpis v doktorske študijske programe Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu za študijsko leto 2022/23. V okviru razpisov za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe ter razpisov za vpis v doktorske študijske programe se visokošolskim zavodom dovoljuje, da za kandidate z začasno zaščito za razseljene osebe iz Ukrajine razpišejo dodatna vpisna mesta ter jim omogočijo vpis za študijsko leto 2022/23.

Marca 2022 je Vlada RS sprejela Uredbo o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito, ki med drugim opredeljuje pravice oseb z začasno zaščito pri vključevanju v programe višjega strokovnega izobraževanja in v visokošolske študijske programe. Uredba določa, da o vpisu v programe višjega strokovnega izobraževanja oseb z začasno zaščito, ki formalne izobrazbe ne morejo dokazati z dokumenti, odloča izbrana šola ob upoštevanju smernic Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, o vpisu v visokošolske študijske programe pa odloči visokošolski zavod. Oseba z začasno zaščito se lahko vpiše v študijske programe tudi med študijskim letom, če ima šola razpoložljiva mesta. Zaradi vpisa oseb z začasno zaščito, ki kandidirajo za vpis v programe z omejitvijo vpisa, se lahko razpišejo dodatna mesta. K spremembi obsega razpisanih mest izobraževalni zavod pridobi soglasje ministra, pristojnega za izobraževanje.

Marca 2022 je ministrica za izobraževanje, znanost in šport sprejela Pravilnik o dodeljevanju štipendij za področje vzgoje in izobraževanja. Z uveljavitvijo omenjenega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o dodeljevanju študijskih pomoči, ki je pred tem urejal podeljevanje štipendij za redne študente na visokošolskih zavodih, ki se izobražujejo za pedagoške poklice. Nov pravilnik podrobneje ureja postopek, pogoje in merila za dodeljevanje štipendij študentom študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki je z zakonom in drugimi predpisi določena kot ustrezna za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. Pravilnik določa tudi cilje dodeljevanja štipendij, ki so: odziv na dolgoročne prednostne in zaposlitvene potrebe javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki izvajajo javno službo, spodbujanje k odločanju za pedagoške poklice, ter krepitev ugleda pedagoških poklicev. V skladu s pravilnikom je bil v Uradnem listu RS objavljen Javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov s področja naravoslovja in tehnike v študijskem letu 2022/23, katerega namen je spodbujanje mladih za izobraževanje v tistih pedagoških študijskih programih za pridobitev izobrazbe, po katerih se izobražujejo za opravljanje poklicev, za katere je zaznati neskladje med trenutnim in prihodnjim obsegom razpoložljivega kadra ter predvidenim obsegom delovnih mest na področju vzgoje in izobraževanja. Javni razpis predvideva dodelitev 50 štipendij.

Januarja 2022 je ministrica za izobraževanje, znanost in šport sprejela nov Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu. Pravilnik med drugim uvaja ločena vpisna mesta za Slovence brez slovenskega državljanstva. Ta so do sedaj bila skupna z mesti za tujce iz držav nečlanic Evropske unije in omejena z njihovimi kvotami. Mesta za diplomante (za katere je predvideno plačilo šolnine) se v pravilniku ohranjajo le še na enovitih magistrskih študijskih programih, na drugih študijskih programih prve stopnje se ukinjajo. Poleg tega pa pravilnik dopolnjuje tudi razpis v magistrske in doktorske študijske programe s predvidenim posebnim številom mest za kandidate, ki se vpisujejo na podlagi sklenjenih dvostranskih sporazumov med univerzami.

Ukrepi, povezani s COVID-19

Novembra 2022 je Državni zbor sprejel Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Maja 2022 je Vlada RS sprejela Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, s katerim so bili ukinjeni začasni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19.

Marca 2022 je Vlada RS sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, s katerim je določeno, da za učence, dijake, študente in zaposlene uporaba zaščitnih mask za ves čas izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ni več obvezna. Zaščitne maske pa so še vedno obvezne pri praktičnem pouku in praktičnem usposabljanju z delom pri kliničnih vajah.

Februarja 2022 je Vlada RS sprejela nov Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, s katerim se na področju vzgoje in izobraževanja opušča ugotavljanje izpolnjevanja pogoja preboleli, cepljeni in testirani (PCT) ter se ukinja samotestiranje v šolah, tako za zaposlene kot tudi za učence, dijake in študente.