Reforme poklicnega in strokovnega izobraževanja

14.Reforme in razvojne usmeritve

14.3Reforme poklicnega in strokovnega izobraževanja

Last update: 3 April 2025

2025

Prenova poklicnega in strokovnega izobraževanja

Razvojne spremembe poklicne mature

Februarja 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v javno obravnavo poslalo predlog Zakona o maturi. Glavne spremembe predloga zakona se nanašajo na možnost opravljanja mature iz petih predmetov za dijake srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, ukinitev zimskega roka poklicne mature ter izenačitev možnosti kandidatov, ki opravljajo poklicno maturo v dveh delih in kandidatov, ki opravljajo splošno maturo v dveh delih.

Predlog zakona med drugim določa, da se dijakom, ki obiskujejo programe srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, ki izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, ob že uveljavljeni poklicni maturi iz štirih predmetov omogoči tudi opravljanje t.i. mature iz petih predmetov, ki vključuje tri predmete skupnega dela splošne mature, ter se jim v času izobraževanja omogoči ustrezne priprave. Poklicna matura v trenutni obliki se prenavlja, da bi dijakom omogočila višji nivo znanja splošnoizobraževalnih predmetov za uspešnejši univerzitetni ali enovit magistrski študij. Dosedanja poklicna matura iz štirih predmetov ostaja nespremenjena in omogoča nadaljevanje šolanja na terciarni stopnji v višješolskih in visokošolskih strokovnih programih.

Predlog zakona med drugim ukinja zimski rok poklicne mature. Doslej je namreč zakon določal, da se poklicna matura opravlja v spomladanskem, jesenskem in zimskem izpitnem roku, splošna matura pa v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku. Kandidati, ki opravljajo splošno maturo so bili v veljavnem zakonu tako diskriminirani v primerjavi s kandidati, ki opravljajo poklicno maturo, saj jim ni bilo omogočeno pristopiti tudi k zimskemu roku mature. Predlagana sprememba tako izenači možnost pristopa k maturi v dveh rokih za kandidate, ki opravljajo poklicno maturo in kandidate, ki opravljajo splošno maturo. Poleg tega pa glede na to, da k zimskemu roku poklicne mature prvič pristopi le manjšina kandidatov, le-ti ne predstavljajo utemeljenih razlogov, da se v slovenskih šolah in v celotnem sistemu pozimi izvaja poklicna matura. Kandidati z ukinitvijo zimskega roka poklicne mature prav tako ne izgubijo možnosti nadalnjega študija, saj imajo možnost le-to opravljati, tako kot kandidati na splošni maturi, v spomladanskem in jesenskem roku.

S predlaganimi spremembami zakona pa se tudi izenači možnosti kandidatov ki opravljajo poklicno maturo in kandidatov ki opravljajo splošno maturo v tem, da imajo v primeru, da opravljajo maturo v dveh delih, oboji možnost v jesenskem roku izboljševati ocene, ki so jih pridobili v spomladanskem roku. Kandidati poklicne mature so namreč doslej imeli možnost popravljanja negativne ocene iz prvega roka v drugem roku, medtem ko so imeli kandidati, ki so opravljali splošno maturo, in jim je bila priznana pravica do opravljanja mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, v drugem roku tudi možnost izboljšave ocen, ki so jih dosegli v prvem roku. Predlagana rešitev tako izenačuje pravice kandidatov na poklicni maturi s pravicami kandidatov na splošni maturi.

Financiranje sistema vzgoje in izobraževanja

Osrednja sprememba predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se nanaša na določitev obsega sredstev za razvoj in investicije na področju vzgoje in izobraževanja, ki so vezana na delež bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer v višini 0,5 odstotka. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Predlog enofaznega imenovanja ravnatelja

Najpomembnejša novost v postopku imenovanja ravnatelja, ki se predlaga s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je uvedba instituta soglasja namesto mnenja ministra in s tem uvedba enofaznega postopka imenovanja ravnatelja oziroma direktorja. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Formalizacija okvira ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti

Vladni predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vzpostavlja tudi predlog zakonske podlage za okvir ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Prenova delovanja šolske inšpekcije

Januarja 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo predlog Zakona o šolski inšpekciji. Predlog zakona prinaša kar nekaj novosti v delovanju šolske inšpekcije. Osrednji novosti sta uvedba sistemskih pregledov in nudenje strokovne pomoči. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Nacionalni program finančnega opismenjevanja

Vlada je januarja 2025 sprejela nov Nacionalni program finančnega opismenjevanja, katerega cilj je s sodelovanjem različnih deležnikov izboljšati finančno pismenost in odgovorno odločanje vseh državljanov. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Druge razvojne usmeritve

Ukrepi za krepitev digitalnih kompetenc ter kompetenc za trajnostni razvoj in finančno pismenost

Februarja 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis »Eksperimentalni in pilotni projekti – Razvoj in krepitev kompetenc za trajnostni razvoj in finančno pismenost«. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Zagotovitev opreme IKT za vzgojno-izobraževalne zavode

Ministrstvo je februarja 2025 objavilo Poziv k oddaji potreb vzgojno-izobraževalnih zavodov za dodelitev opreme informacijsko-komunikacijske tehnologije. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Vodenje medpodjetniškega izobraževalnega centra

S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se med drugim uvaja novo delovno mesto vodje medpodjetniškega centra (MIC), ki ga imenuje poslovodni organ. Vodja MIC ni strokovni delavec, bo pa lahko napredoval v strokovni naziv po primerljivem sistemu kot to velja za direktorja, ravnatelja in pomočnika ravnatelja, ki prav tako niso strokovni delavci po ZOFVI, lahko pa pridobijo strokovni naziv, če izpolnjujejo pogoje za napredovanje, kot jih določa pravilnik, ki ureja napredovanje strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja v nazive.

Zaključni izpit in poklicna matura

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je februarja 2025 v medresorsko usklajevanje poslalo predlog Pravilnika o zaključnem izpitu in predlog Pravilnika o poklicni maturi.

Spremembe, ki jih prinaša predlog Pravilnika o zaključnem izpitu se nanašajo predvsem na obseg in zgradbo zaključnega izpita, naloge šolske komisije ter plačilo strokovnih delavcev, ki sodelujejo pri izvajanju zaključnega izpita. Člani strokovnega aktiva šole, ki sodelujejo pri pripravi nalog za pisni del izpita, ocenjevalci za delo vrednotenja pisnih delov izpitov ter mentorji so v skladu s predlogom upravičeni do plačila v skladu z merili in kriteriji, ki jih določi minister. V predlogu pravilnika so po novem posebej opredeljene naloge šolske komisije za zaključni izpit, predlog pa tudi določa, da lahko ravnatelj v šolsko izpitno komisijo imenuje tudi dodatnega (četrtega) člana iz vrst delodajalcev (pred tem je bil lahko imenovan kot eden od treh članov).

Predlog Pravilnika o poklicni maturi med drugim v zvezi s poklicno maturo posebej opredeljuje naloge Državnega izpitnega centra in Centra RS za poklicno izobraževanje (poleg nalog, določenih z zakonom) ter vpeljuje maturitetno koordinacijo kot strokovno posvetovalni organ, ki jo lahko imenuje minister. Člani strokovnega aktiva šole, ki sodelujejo pri pripravi izpitnih kompletov, ocenjevalci za delo vrednotenja pisnih delov izpitov ter mentorji za četrti predmet pa so v skladu s predlogom upravičeni do plačila v skladu z merili in kriteriji, ki jih določi minister.

Spodbujanje vpisa v izobraževalne programe za deficitarne poklice

Vlada je januarja 2025 sprejela novo politiko štipendiranja za deficitarne poklice za naslednje petletno obdobje (2025–2029), saj se je prejšnja politika štipendiranja iztekla s koncem leta 2024. Deficitarna področja in izobraževalni programi, kot so bili določeni s politiko štipendiranja 2020–2024, zaradi potreb na trgu dela, ostajajo v pretežni meri prepoznani kot deficitarni tudi vnaprej, z izjemo nekaj novih, ki so bili dodatno prepoznani kot deficitarni.

V skladu s politiko štipendiranja bo Republika Slovenije v letih 2025–2029 za štipendije za deficitarne poklice zagotavljala vsako leto sredstva za približno 1000 novih štipendij oz. 1,23 mio evrov letno. K temu znesku je treba prišteti še sredstva za izplačilo štipendij vsem štipendistom, ki izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje, kar pomeni dodatnih cca 1,5 mio evrov letno oziroma več, ker se štipendije enkrat letno usklajujejo z rastjo življenjskih stroškov.

V obdobju 2025–2029 se bo v večji meri obdržal isti nabor poklicev kot v Politiki štipendiranja 2020-2024, razen poklicev računalnikar, grafični tehnik, tehnik računalništva, tehnik mehatronike, strojni tehnik, elektrotehnik, kemijski tehnik, strojni tehnik (DV) in kemijski tehnik (DV). Na novo pa so dodani poklici, kot je okoljevarstveni tehnik, gospodar na podeželju, metalurški tehnik, računalnikar (IS), vrtnar, avtoserviser (DV), cvetličar, hortikulturni tehnik, strojni mehanik, elektrikar (DV), gastronom hotelir (IS)/Gastronomske in hotelske storitve (IS), pečar - polagalec keramičnih oblog (DV), geostrojnik rudar, gastronomske in hotelske storitve (DV), oblikovalec kovin - orodjar (IS), geotehnik, papirničar in inštalater strojnih inštalacij (DV).

Krepitev kompetenc za trajnostni razvoj in finančno pismenost

Ukinitev mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme

Februarja 2025 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti s katerim ukinja mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Ukrepi za zmanjšanje primanjkljaja strokovnih delavcev

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med drugim uvaja spremembe, ki omogočajo dopolnilno delo zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih pri istem delodajalcu, in sicer največ za petino delovnega časa za določen čas enega leta za že zaposlenega delavca. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Septembra in oktobra 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje spremenilo že objavljeni Javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2024/2025 in v novembru 2024 ter januarju 2025 na tej podlagi dodelilo štipendije. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Februarja 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pripravilo predlog Pravilnika o spremembi Pravilnika o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Spodbude za profesionalni razvoj strokovnih delavcev

Februarja 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za izbor in sofinanciranje programov profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2025/26. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Marca 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v okviru Javnega razpisa študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v študijskem letu 2024/25 dodelilo subvencije šolnin. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Z vladnim predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se med drugim uvaja možnost napredovanja za tiste strokovne delavce, ki doslej niso imeli možnosti napredovanja, denimo laboranti ali inštruktorji praktičnih vsebin. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Dopolnitev izobrazbenih pogojev za učitelje

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je januarja 2025 v medresorsko usklajevanje poslalo predlog Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Podpora gluhoslepim v vzgoji in izobraževanju

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med drugim umešča slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih kot uradni jezik v sistemu vzgoje in izobraževanja. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Decembra 2024 in ponovno marca 2025 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v medresorsko usklajevanje poslalo predlog Zakona o uporabi jezika gluhoslepih. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Status že potrjenih učbenikov v postopkih potrjevanja novih učnih načrtov in katalogov znanja

Ministrstvo je februarja 2025 pripravilo predlog Pravilnika o spremembi Pravilnika o potrjevanju učbenikov. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

2024

Prenova poklicnega in strokovnega izobraževanja

Predlog nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033

Julija 2024 je Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 pripravila končni predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. Na področju srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanje je med drugim kot cilj zapisana evalvacija strukture in namena srednješolskih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja, s poudarkom na nižjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju. Namen te evalvacije naj bi bil ugotoviti, kateri programi se še osredotočajo predvsem na pripravo dijakov za poklic in zaposlitev, v katerih programih pa bi bilo smiselno okrepiti splošno izobraževalni in predpoklicni namen.

V končnem predlogu Nacionalnega programa je med drugim je srednješolska izobrazba zapisana kot nacionalni standard, kar pomeni, da naj bi država vsakemu posamezniku omogočila pridobitev najmanj srednješolske izobrazbe kadar koli v življenju. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Sprememba pri vpisu v srednješolske programe

Avgusta 2024 je v Uradnem listu objavljena Odredba o merilih za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja ter gimnazij, ki določa merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja ter gimnazijskega izobraževanja. Kandidate se razvršča za vpis v programe z omejitvijo vpisa na podlagi seštevka zaključnih ocen vseh obveznih predmetov iz 7., 8. in 9. razreda (do 60 odstotkov celotne vsote) in dosežka na nacionalnem preverjanju znanja iz učnega jezika (slovenščine oziroma italijanščine ali madžarščine na narodno mešanih območjih) in matematike (vsak največ po 20 odstotkov celotne vsote). Vsota odstotkov, uporabljena za razvrščanje, se izračuna po posebni formuli. Nova merila veljajo tudi za vpis v programe, za katere je potrebno opraviti preizkus nadarjenosti oziroma spretnosti, le da kot dodatni kriterij umeščajo še dosežek na tem preizkusu.

Odredba sledi v juniju sprejetemu Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki omogoča uporabo NPZ kot merila za vpis v srednjo šolo.

Spremembe poklicne mature

Maja 2024 je minister za vzgojo in izobraževanje objavil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o poklicni maturi. Spremembe pravilnika narekuje novela Zakona o maturi, saj je treba določbe pravilnika uskladiti z rešitvami v noveli tega zakona.

Z novelo Zakona o maturi se podrobneje ureja pravica do opravljanja mature v dveh delih. Pred tem zakon namreč ni dovolj natančno opredelil pravice do opravljanja mature v dveh delih in način uveljavljanja le te, kar je ugotovil tudi inšpektorat za javno upravo ter naložil ministrstvu, da zadevo uredi. Z novelo zakona je tako po novem jasneje določeno, kdo ima pravico do opravljanja mature v dveh delih, kateri so utemeljeni razlogi, kateri organi odločajo o tej pravici, kakšni so roki in način odločanja. S spremembami pravilnika se tako posledično bolj podrobno ureja postopek in potrebna dokazila za uveljavljanje te pravice iz 27. člena zakona. S spremembami pravilnika se spreminjata tudi člena, ki urejata ugotavljanje izpolnjevanja pogojev in odjavo od poklicne mature.

Izboljšanje podpore pri vključevanju dijakov priseljencev

Junija 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na vključitev dijakov v tečaj slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenski jezik ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji oziroma so se prvič vključili v 9. razred osnovne šole v Republiki Sloveniji. V praksi se je namreč izkazalo, da učenci, ki se vključujejo v osnovne šole v 9. razredu, ne dosegajo zadostnega znanja slovenskega jezika za uspešno delo v srednji šoli.

Urejanje pravic dijakov na praktičnem usposabljanju z delom

Junija objavljeni Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju zavezuje delodajalce k zagotavljanju prehrane ali finančnega nadomestila dijakom v času opravljanja praktičnega usposabljanja z delom in postavlja pravni temelj za ukrepanje inšpekcije, pristojne za delo glede pravic dijakov na praktičnem usposabljanju z delom.

Druge razvojne usmeritve

Prenova plačnega sistema

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so novembra 2024 podpisali kolektivne pogodbe oz. anekse k pogodbam in dogovore, ki so podlaga za prenovo plačnega sistema. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Krepitev duševnega zdravja otrok in mladostnikov

Ministrstvo za zdravje je decembra 2024 objavilo Javni razpis »Razvoj programa za premagovanje anksioznosti otrok in mladostnikov«, katerega namen je vzpostavitev podpornih okolij za krepitev duševnega zdravja v družini, vrtcih, šolah in programov, ki preprečujejo razvoj duševnih motenj. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Predlog spremenjenih pogojev za vodjo medpodjetniškega centra

Maja 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlog sprememb zakona med drugim po novem določa izobrazbene pogoje za vodjo medpodjetniškega izobraževalnega centra ter dopolnjuje postopek imenovanja direktorja javne šole. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Prehodnost za strokovne delavce VI in socialnega varstva

Junija 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo predlog Pravilnika o postopku in pogojih za pridobitev naziva strokovnih sodelavcev in strokovnih delavcev socialnovarstvenih zavodov ob zaposlitvi na področju vzgoje in izobraževanja. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Zmanjševanje primanjkljaja strokovnih delavcev

Junija 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v študijskem letu 2024/25. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je aprila 2024 objavilo Javni razpis pripravniških mest v šolah za leto 2024/25. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Podpora odličnosti

Junija 2024 je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Maja 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za sofinanciranje selekcijskih in interesnih šolskih tekmovanj v šolskem letu 2024/2025. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Aprila 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo predlog Pravilnika o dopolnitvah Pravilnika o tečaju slovenščine za dijake v srednjih šolah. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Spremembe programov

Januarja 2024 je minister za vzgojo in izobraževanje sprejel Odredbo o sprejetju prenovljenih izobraževalnih programov Kozmetični tehnik in Kozmetični tehnik (SI). Na podlagi sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje, sprejetega na 204. seji, dne 22. 12. 2023, je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel prenovljena programa srednjega strokovnega izobraževanja Kozmetični tehnik in Kozmetični tehnik (SI), ki nadomeščata istoimenska programa, sprejeta z Odredbo o sprejetju izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja. Izobraževalna programa se začneta izvajati v šolskem letu 2024/25.

Marca 2024 so na CPI v okviru projekta Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja pripravili prenovljena Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja. CPI je avgusta 2024 na konferenci ZRSŠ ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov predstavil projekt in kombinirano učenje, ki je element modernizacije in s katerim želimo na premišljen način povezati izobraževanje v tradicionalnih okoljih z izobraževanjem v digitalnem okolju.

2023

Poklicno in strokovno izobraževanje

Decembra 2023 je minister za vzgojo in izobraževanje sprejel Odredbo o dopolnitvi izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja. Gre za dopolnitve v naslednjih srednješolskih izobraževalnih programih:

programi srednjega poklicnega izobraževanja (Elektrikar, Elektrikar (DV), Elektrikar (GIBI), Elektrikar (SI), Mehatronik operater, Mehatronik operater (DV), Mehatronik operater (SI))
programi srednjega strokovnega izobraževanja (Elektrotehnik, Elektrotehnik (SI), Tehnik elektronskih komunikacij, Tehnik mehatronike, Tehnik mehatronike (SI))
programi poklicno-tehniškega izobraževanja (Elektrotehnik, Elektrotehnik (GIB), Tehnik mehatronike, Tehnik mehatronike (DV), Tehnik mehatronike (SI))

S sprejeto odredbo se navedeni Izobraževalni programi dopolnijo v 3. točki posebnega dela programa – znanja izvajalcev. Druge sestavine izobraževalnih programov ostanejo nespremenjene.

Decembra 2023 je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis »Usposabljanje mentorjev za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe v letih 2023–2026«. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja programov usposabljanja za mentorje, ki v podjetjih izvajajo praktično usposabljanje z delom in praktično izobraževanje po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe. Namen javnega razpisa je prispevati k izboljšanju odzivnosti sistema izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela z izboljšanjem kompetenc mentorjev v podjetjih ter posledično krepitvi sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela. Cilj javnega razpisa je zmanjšati neskladja med kompetencami, ki jih šolajoči pridobijo med izobraževanjem ter kompetencami, ki jih iščejo delodajalci, s čimer bo omogočen boljši prehod iz izobraževanja na trg dela, in sicer z usposabljanjem 3.900 mentorjev v podjetjih. Javni razpis financira Evropska unija – NextGenerationEU. Skupna višina sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je na razpolago za javni razpis do vključno leta 2026, je 1.444.000,00 EUR.

Decembra 2023 je Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sprejel Izhodišča za prenovo katalogov znanj za splošnoizobraževalne predmete v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Izhodišča med drugim v uvodnem delu izpostavljajo širše razmisleke o vlogi splošnoizobraževalnih predmetov v poklicnem in strokovnem izobraževanju, poudarjajo specifike posameznih nivojev, opredeljujejo načela načrtovanja katalogov znanj ter umeščanje skupnih ciljev, v drugem delu pa so navedene smernice za pripravo katalogov znanj, skupaj z usmeritvami za pripravo didaktičnih priporočil ter priporočila za preverjanje in ocenjevanje znanja.

Aprila 2023 je bila v Uradnem listu objavljena Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, ki med drugim določa nagrade dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju. V času praktičnega usposabljanja z delom oziroma v času obvezne prakse imajo dijaki in študenti v skladu s kolektivno pogodbo pravico do mesečne nagrade za polni delovni čas v zneskih:

– dijaki:

letnik – najmanj 90 EUR
letnik – najmanj 120 EUR
letnik – najmanj 150 EUR
letnik – najmanj 150 EUR

– študenti: najmanj 190 EUR.

Aprila 2023 je bila v Uradnem listu objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o sofinanciranju izvedbe praktičnega pouka v kmetijstvu in za usposobitev zavodov in razvojnih centrov v kmetijstvu. S spremembo uredbe bodo do sofinanciranja ukrepov upravičeni vlagatelji, ki izvajajo programe javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, javnih raziskovalnih zavodov, akreditiranih javnih visokošolskih zavodov, za javnoveljavne študijske programe ali akreditiranih visokošolskih zavodov s koncesijo, za javnoveljavne študijske programe, ki izvajajo izobraževanje ali raziskovanje s področij agroživilstva, gozdarstva, veterinarstva in živilstva. S spremembo pa se dviga tudi odstotek sofinanciranja pri sofinanciranju usposobitve zavodov in razvojnih centrov v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani iz obstoječih 50 na 75 odstotkov priznane vrednosti investicije. Najvišja višina dodeljenih sredstev se dviguje iz 50.000 na 75.000 eurov.

Februarja 2023 je minister za vzgojo in izobraževanje sprejel odredbe o sprejetju prenovljenih izobraževalnih programov in odredbo o sprejetju novega izobraževalnega programa:

prenovljeni programi srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja (Računalnikar, Tehnik računalništva, Logistični tehnik, Tehnik računalništva);
prenovljeni program srednjega poklicnega izobraževanja (Računalnikar(IS)) ter programa srednjega strokovnega izobraževanja (Tehnik laboratorijske biomedicine, Tehnik zobne protetike);
prenovljeni program Tehnik steklarstva;
nov izobraževalni program SPI Slaščičar (SI).

Navedeni prenovljeni programi so prenovljeni na podlagi revidiranih poklicnih standardov, nov izobraževalni program SPI Slaščičar pa je prilagojen za izvajanje v šolah s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.

Druge razvojne usmeritve

V letu 2023 so bile izvedene naloge, opredeljene z Akcijskim načrtom za pripravo predloga umestitve slovenskega znakovnega jezika v sistem predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja 2021–2024. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

V okviru projekta "Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikula za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)" je bila v letu 2023 imenovana večina kurikularnih komisij. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Decembra 2023 je Kurikularni svet za spremljanje in usmerjanje prenove vzgojno-izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov potrdil dokument »Skupni cilji in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj«. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Decembra 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Javni razpis za sofinanciranje statusnih pravic športnikov, vključenih v vzgojno izobraževalni sistem za leto 2024. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Decembra 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Novembra 2023 je Vlada RS sprejela Strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Novembra 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Oktobra 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo predloge sprememb naslednjih pravilnikov:

Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Septembra 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel nov Pravilnik o merilih in metodologiji za določanje obsega sredstev za materialne stroške v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Septembra 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Javni razpis za sofinanciranje izvedbe projekta »Posodobitev računalniških omrežij na VIZ« v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Septembra 2023 je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Septembra 2023 je skupina poslank in poslancev v Državnem zboru vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju. Več v poglavju Reforme višjega strokovnega in visokošolskega izobraževanja.

Avgusta 2023 je Vlada RS sprejela Strategijo in akcijski načrt za ozelenitev javne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji do leta 2030. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Avgusta 2023 je minister, pristojen za izobraževanje, sprejel Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Julija 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel pravilnike, ki se nanašajo na spremembo normativov in standardov v osnovni in srednji šoli. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja. Spremembe normativov in standardov za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami se poleg smiselnemu sledenju predlaganim spremembam v osnovni in srednji šoli nanašajo tudi na spremenjeno obveznost vzgojnega dela in število vzgojiteljev v posamezni skupini, umestitev novega delovnega mesta učitelj in vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku ter učitelj in vzgojitelj za delo z gluhoslepimi, ugodnejši normativ za sistemizacijo varuhov negovalcev, ugodnejši normativ za oblikovanje oddelkov, kamor so vključeni le otroci s težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, ter nova merila za določitev oddelkov mobilne službe mobilnega tima.

Junija 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sprejem na vlado poslalo Predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do 2030. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Junija 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-P). Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Maja 2023 je Vlada RS sprejela Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Aprila 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami, Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Aprila 2023 je Vlada RS sprejela Akcijski načrt Republike Slovenije za jamstvo za otroke 2022–2030, Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Marca 2023 je Vlada RS sprejela Strategijo Digitalna Slovenija 2030. Več v poglavju Reforme povezane s prečnimi kompetencami in zaposljivostjo.

Marca 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v javno razpravo poslalo predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2023–2028. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je marca 2023 objavilo Javni razpis za izbor in sofinanciranje programov profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2023/24. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Marca 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis pripravniških mest v šolah za leto 2023/24. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Marca 2023 je bil v Uradnem listu objavljen stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Februarja 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2023/24. Več v poglavju Reforme višjega strokovnega in visokošolskega izobraževanja.

Februarja 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, istega meseca je sprejel tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izboru in sofinanciranju programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter tri pravilnike za področje vzgoje in izobraževanja na narodnostno mešanih območjih. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.