2024

Februarja 2024 je Ministrstvo za digitalno preobrazbo objavilo Javni razpis za financiranje izvajanja neformalnih izobraževanj za odrasle na področju digitalnih kompetenc za leti 2024 in 2025. Namen javnega razpisa je financiranje izvedbe neformalnih izobraževanj za pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih kompetenc prebivalcev Republike Slovenije starih 30 let in več. Ciljna skupina neformalnih izobraževanj po tem javnem razpisu so odrasli prebivalci RS brez digitalnih kompetenc ali z že osvojenimi osnovnimi digitalnimi kompetencami. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo razpisa, je 6.000.000,00 EUR.

Januarja 2024 je Vlada RS sprejela predlog sprememb Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, s katerimi se bo zagotovilo bolj učinkovito delovanje mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme ranljivim skupinam prebivalstva. Podrobnejše določanje skupin upravičencev, ki so v okviru vsakokratnega javnega poziva upravičeni do izposoje računalniške opreme, se s predlogom zakona veže na veljavni načrt spodbujanja digitalne vključenosti.

Ker vlada želi, da bi najbolj ranljive skupine prebivalstva računalniško opremo prejele v najkrajšem možnem času, predlog zakona za leto 2024 določa upravičence neposredno z zakonom. Za razvoj digitalne pismenosti je bistvenega pomena, da imajo vsi otroci, vključeni v osnovnošolsko izobraževanje, tudi tisti iz socialno šibkejših družin, v domačem okolju na voljo ustrezno računalniško opremo. Zato sprememba določa upravičence, ki imajo vsaj enega otroka, ki je vključen v osnovnošolsko izobraževanje in so kot upravičenci do otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred. To pomeni upravičence, katerih mesečni dohodek na osebo ne presega 221,46 EUR. Če ostane oprema, se lahko krog upravičencev razširi na drugi dohodkovni razred, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 369,11 EUR.

2023

V letu 2023 so bile izvedene naloge, opredeljene z Akcijskim načrtom za pripravo predloga umestitve slovenskega znakovnega jezika v sistem predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja 2021–2024. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

V okviru projekta "Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikula za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)" je bila v letu 2023 imenovana večina kurikularnih komisij. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Decembra 2023 je Kurikularni svet za spremljanje in usmerjanje prenove vzgojno-izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov potrdil dokument »Skupni cilji in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj«. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Decembra 2023 je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis »Usposabljanje mentorjev za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe v letih 2023–2026«. Več v poglavju Reforme poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih.

Decembra 2023 je bila odobrena neposredna potrditev operacije Ozaveščanje, obveščanje različnih javnosti in spodbujanje k večji vključenosti v vseživljenjsko učenje v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. Več v poglavju Reforme poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih.

Decembra 2023 je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije izdalo Usmeritve za pripravo sestavin pogodbe o financiranju študijske dejavnosti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov za obdobje 2025–2028. Več v poglavju Reforme višjega strokovnega in visokošolskega izobraževanja.

Novembra 2023 je bil v Uradnem listu objavljen javni razpis »Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih«. Javni razpis delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada plus. Namen javnega razpisa je povečati varnost mladih, ki so ranljiva skupina na trgu dela, in sicer z opolnomočenjem in ozaveščanjem z znanji s področja prekarnosti tako mladinskih delavcev kot tudi mladih. Predmet javnega razpisa je izvajanje programa usposabljanja za mladinske delavce s področja prekarnosti, informiranje mladih, organizacij v mladinskem sektorju in javnosti o problemu prekarnosti med mladimi in izvajanje pilotnih projektov na lokalni ravni v obeh kohezijskih regijah, kjer se bo mlade v okviru mladinskega dela ozaveščalo o problematiki prekarnosti in pomenu delavskih in socialnih pravic ter se jim nudilo svetovalno pomoč in podporo. Z navedenimi aktivnostmi bo vzpostavljeno nacionalno podporno okolje v mladinskem sektorju, ki bo na voljo mladim, v starosti od 15. do vključno 29. leta, in mladinskim delavcem. Skupna okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša največ do 5.187.968,00 EUR, pri čemer je predvideno sofinanciranje po posameznih programskih območjih in po posameznih proračunskih letih.

Novembra 2023 je Vlada RS sprejela Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje. Načrt predstavlja pot in način, kako bo Republika Slovenija na področjih digitalnih kompetenc, digitalne infrastrukture, digitalne preobrazbe gospodarstva in digitalnih javnih storitev prispevala k skupnim evropskim ciljem Digitalnega desetletja 2030. V Načrtu so zajeti različni ukrepi, za katera so finančna sredstva že zagotovljena iz nacionalnih ali evropskih virov, ter načrti ukrepov, ki zgolj nakazujejo pot, kako bi določen cilj politike programa Digitalno desetletje lahko dosegli. Za področje digitalnih kompetenc načrt določa, da bo cilj politike Digitalnega desetletja 2030 - ki je opredeljen kot digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko usposobljeni digitalni strokovnjaki, pri čemer bo dosežena bolj uravnotežena zastopanosti spolov na tem področju - dosežen, ko bo imelo vsaj 80 % ljudi, starih od 16 do 74 let, vsaj osnovne digitalne kompetence in bomo imeli v Uniji vsaj 20 milijonov zaposlenih strokovnjakov s področja IKT.

Slovenija je s sprejeto Strategijo Digitalna Slovenija 2030 sledila evropskim ciljem in opredelila naslednje kazalnike:

• 80 % prebivalcev z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami
• 50 % prebivalcev, ki se izobražujejo prek interneta
• 10 % zaposlenih strokovnjakov za IKT med vsemi zaposlenimi
• 25 % žensk med zaposlenimi strokovnjaki za IKT

V okviru navedenih kazalnikov so v Nacionalnem strateškem načrtu predvideni med drugimi tudi naslednji ukrepi (obstoječi in novi):

• Usposabljanje strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju
• Digitalno opismenjevanje otrok in mladih
• Digitalno opismenjevanje odraslih
• Digitalizacija izobraževanja na ravni OŠ, SŠ in izobraževanja odraslih – oprema
• Digitalizacija izobraževanja na ravni OŠ, SŠ in izobraževanja odraslih - aplikacije in storitve
• Eksperimentalni in pilotni projekti – za RIN
• Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti
• Vodenje in digitalna strategija posamezne ustanove na področju izobraževanja
• Razvoj in preverjanje računalniškega mišljenja
• Usposabljanja visokošolskih učiteljev in strokovnih sodelavcev z uporabo IKT
• Zagotovitev IKT/infrastrukture za uporabo v izobraževalnem procesu na področju VŠ
• Neformalna usposabljanja za ženske s področja informacijsko komunikacijskih tehnologij
• Promocija sodelovanja deklic in mladenk v STEM poklicih
• Vzpostavitev mreže šol za kibernetsko varnost
• Zagotavljanje štipendij za center kvantnih tehnologij
• Vzpostavitev inkubacijskih centrov

Oktobra 2023 je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis »Temeljne kompetence 2023–2029«. Več v poglavju Reforme poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih.

Oktobra 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo predlog Resolucije o nacionalnem programu za mladino za obdobje 2023–2032. Za področje Mladi in trg dela predlog resolucije opredeljuje naslednje cilje:

• Olajšati mladim prehod na trg dela
• Zmanjševanje razširjenosti atipičnih (negotovih) oblik dela
• Štipendiranje

Za področje Mladi in družba pa so opredeljeni naslednji cilji:

• Spodbujanje in razvoj kakovosti v mladinskem delu
• Prepoznavanje in priznavanje mladinskega dela
• Digitalna preobrazba organizacij mladinskega sektorja
• Krepitev financiranja programov mladinskega dela
• Vzpodbuditi mlade k uporabi celovitih digitalnih storitev javne uprave in e-identitet
• Dvig digitalnih kompetenc in zaupanja mladih v digitalne tehnologije
• U-Report – UNICEF-ova vodilna platforma za množično e-participacijo otrok in mladih pri oblikovanju javnih politik
• Večja ozaveščenost mladih o obstoječih možnostih sodelovanja v političnih procesih in procesih priprave predpisov
• Vzpostavitev dialoga med mladimi in javnimi institucijami na področju zakonodaje in upravnih procesov
• Posodobitev štipendijske politike v državni upravi

V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) se je oktobra začelo izvajanje projekta Posodobitev pedagoških študijskih programov – Posodobitev PŠP NOO. Projekt izvaja Univerza v Ljubljani v konzorciju z Univerzo v Mariboru in Univerzo na Primorskem, in sicer v obdobju do 30. junija 2026. Namen projekta je bodoče strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju opremiti s kompetencami, pomembnimi za soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi prihodnosti, predvsem v oziru krepitve odpornosti izobraževalnega sistema, s poudarkom na digitalnih kompetencah in kompetencah za trajnostni razvoj. Krepitvi digitalnih kompetenc bo namenjen najmanj 50 odstotni delež vrednosti projekta. Cilj projekta je pripraviti predlog posodobitve pedagoških študijskih programov za pridobitev izobrazbe in pedagoških študijskih programov za izpopolnjevanje z vidika krepitve navedenih kompetenc. Predlog bo preizkušen v najmanj 92 pilotnih projektih, skladno s kompetenčnim okvirom, ki bo oblikovan v okviru projekta. Pripravljene bodo tudi strokovne podlage in sistemska priporočila za različne deležnike o posodobitvi pedagoških študijskih programov različnih področij.

Septembra 2023 je Vlada RS izdala Uredbo o podrobnejši vsebini načrta spodbujanja digitalne vključenosti. Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti predvideva sprejetje načrta spodbujanja digitalne vključenosti, ki ga vlada sprejme za dvoletno obdobje. Z uredbo se uredi podrobnejša vsebina načrta spodbujanja. Načrt bo vključeval oceno stanja na področju digitalne vključenosti, vključno z analizo o obstoju manj ugodnega položaja posamezne skupine na področju digitalne vključenosti, določitev ciljnih skupin, ki so jim namenjeni ukrepi spodbujanja digitalne vključenosti, določitev ciljne ravni digitalnih kompetenc za določene ciljne skupine, določitev in opis ukrepov spodbujanja digitalne vključenosti za vsako od določenih ciljnih skupin, opredelitev ocenjene višine sredstev, potrebnih za vsako skupino ukrepov za spodbujanje digitalne vključenosti, in določitev kazalnikov učinka za predvidene ukrepe spodbujanja digitalne vključenosti in načinov njihovega spremljanja oziroma merjenja učinkovitosti izvedenih ukrepov.

Avgusta 2023 je Ministrstvo za digitalno preobrazbo objavilo predlog Uredbe o upravljanju mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme, ki na podlagi Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti podrobneje ureja upravljanje mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme, vključno z določitvijo obdobja izposoje, ki ne sme biti krajše od šestih mesecev. Vlada z uredbo določi tudi količino in vrsto opreme, do katere so upravičene osebe iz prvega odstavka tega člena.

Novela zakona iz tega leta je kot novost prinesla vzpostavitev mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme, v okviru katerega bodo z zakonom določeni upravičenci imeli možnost izposoje računalniške opreme za določeno časovno obdobje. Mehanizem kot ukrep zmanjšuje digitalni razkorak, to je razkorak med posameznimi skupinami prebivalstva glede na možnosti posameznika in tudi dostopnost informacijsko komunikacijske tehnologije. Z mehanizmom bo upravljal Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.

Z osnutkom uredbe se podrobneje ureja upravljanje mehanizma, logistične in strokovno-tehnične naloge, ki jih lahko opravlja zunanji izvajalec, vrsta opreme, ki se lahko izposoja, časovno obdobje izposoje in pogoje podaljšanja, odškodnino v primeru, če upravičenec opreme ne vrne ali jo vrne poškodovano ter druge podrobnosti, ključne za nemoteno delovanje mehanizma.

Avgusta 2023 je Ministrstvo za digitalno preobrazbo objavilo predlog Uredbe o podrobnejši vsebini načrta spodbujanja digitalne vključenosti, ki na podlagi Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti podrobneje določa vsebino načrta spodbujanja digitalne vključenosti. Predlog določa, da mora načrt vključevati naslednja poglavja:

• podlage za sprejem načrta,
• oceno stanja na področju digitalne vključenosti, vključno z analizo o obstoju manj ugodnega položaja posamezne skupine na področju digitalne vključenosti,
• določitev ciljnih skupin, ki so jim namenjeni ukrepi spodbujanja digitalne vključenosti,
• določitev ciljne ravni digitalnih kompetenc za določene ciljne skupine,
• določitev in opis ukrepov spodbujanja digitalne vključenosti za vsako od določenih ciljnih skupin,
• opredelitev ocenjenih finančnih posledic ukrepov za spodbujanje digitalne vključenosti in
• določitev kazalnikov učinka za predvidene ukrepe spodbujanja digitalne vključenosti.

Junija 2023 je Ministrstvo za digitalno preobrazbo objavilo Javni razpis za sofinanciranje izvajanja neformalnih izobraževanj za odrasle na področju digitalnih kompetenc za leto 2023. Namen javnega razpisa je krepitev zavesti o prednostih uporabe digitalnih orodij za življenje posameznika in družbo kot celoto ter krepitev zaupanja v digitalne tehnologije, razumevanje digitalnih tehnologij ter njihove odgovorne in varne uporabe. Cilji javnega razpisa so:

• pridobivanje in dvig osnovnih digitalnih kompetenc odraslih prebivalcev RS starih 30 let in več,
• pridobivanje in dvig naprednih digitalnih kompetenc odraslih prebivalcev RS starih 30 let in več,
• spodbujanje zanimanja za digitalne tehnologije, njihovo razumevanje ter odgovorno in varno uporabo.

Na javni razpis so lahko kandidirali samostojni podjetniki posamezniki ter pravne osebe zasebnega in javnega prava, vključno z javnimi in zasebnimi zavodi, društvi, zvezami društev, ustanovami, zadrugami in reprezentativnimi socialnimi partnerji na ravni države, ki so bile na dan oddaje vloge registrirane za dejavnost neformalnega izobraževanja. Okvirna višina neto sredstev, ki so na razpolago za izvedbo javnega razpisa je 5.900.000,00 EUR. Javni razpis za izbor operacije sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.

Junija 2023 je Ministrstvo za digitalno preobrazbo objavilo Javni razpis »Eksperimentalni projekti – celovit razvoj digitalnih kompetenc in temeljnih znanj računalništva in informatike«. Namen javnega razpisa je prispevati k celovitemu dvigu digitalnih kompetenc in temeljnih znanj s področja računalništva in informatike obstoječim generacijam otrok, učencev in dijakov v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, dijaških domovih, osnovnih šolah s prilagojenim programom ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (učečih se), s poudarkom pri pouku ter k zmanjšanju vrzeli med potrebami trga dela in izobraževanjem. Razdeljen je v naslednje tri sklope:

• transformacija poučevanja in učenja za življenje v digitalni dobi,
• celovit razvoj in preverjanje digitalnih kompetenc učečih se ter
• razvoj temeljnih znanj računalništva in informatike učečih se.

Na javni razpis se lahko kot konzorcijski partnerji prijavijo vrtci, osnovne šole, gimnazije, srednje poklicne in strokovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, dijaški domovi, javni visokošolski zavodi, javni zavodi po 28. členu ZOFVI ter javni raziskovalni zavodi. Višina sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost je do 9.000.000,00 EUR.

Junija 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v študijskem letu 2023/24. Več v poglavju Reforme višjega strokovnega in visokošolskega izobraževanja.

Maja 2023 je Ministrstvo za digitalno preobrazbo objavilo Javni razpis za sofinanciranje usposabljanj otrok in mladih za krepitev digitalnih kompetenc ter spodbujanje in promocijo naravoslovnih in tehniških poklicev. Namen javnega razpisa je povečanje digitalne vključenosti otrok in mladih. Javni razpis sofinancira izvedbo programov neformalnega usposabljanja za spodbujanje zanimanja za digitalne tehnologije, njihovo razumevanje ter odgovorno in varno uporabo ter pridobivanje digitalnih kompetenc do 6. ravni po okviru digitalnih kompetenc za državljane (DigComp 2.2). Na podlagi zgoraj omenjenega načela so predmet razpisa programi usposabljanj za otroke in mlade ter sofinanciranje aktivnosti na področjih, ki so razdeljeni v tri sklope:

• IKT vsebine za dekleta in ženske,
• napredne digitalne tehnologije ter
• dvig digitalnih kompetenc otrok in mladih.

Javni razpis naslavlja različne skupine glede na sklop, in sicer dekleta in ženske, stare med 6 in 29 let, ter otroke in mlade, ne glede na spol, med 6. in 29. letom starosti. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo javnega razpisa, je 5.460.000,00 EUR.

Junija 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sprejem na vlado poslalo Predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do 2030. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Marca 2023 je 2023 je Vlada RS sprejela Strategijo Digitalna Slovenija 2030. Gre za krovno strategijo digitalne preobrazbe Slovenije do leta 2030. V strategiji so predvidene usmeritve in določeni cilji s kazalniki za odpravo največjih razvojnih vrzeli za hitrejši razvoj digitalne preobrazbe na vseh področjih, od gigabitne infrastrukture, do digitalne preobrazbe gospodarstva, digitalnih javnih storitev, poti v pametno družbo 5.0, kibernetske varnosti, digitalnih kompetenc in vključenosti ter povezanih vsebin, kot so podporna okolja in zeleni prehod.

Na področju digitalnih kompetenc in vključenosti so opredeljeni naslednji cilji:

• zagotovitev digitalnih pravic vsakemu prebivalcu;
• uvedba vsebin digitalnih kompetenc v obveznin učni program šolskega sistema;
• razvoj enotnega programa usposabljanj za pridobitev osnovnih digitalnih kompetenc in ustrezna promocija;
• zagotovitev pedagoških digitalnih kompetenc vseh izobraževalcev;
• izboljšanje digitalne pismenosti prebivalstva;
• povečanje števila zaposlenih na področju IKT;
• zmanjšanje razlik med deležem moških in žensk na področju IKT.

Aprila 2023 je Državni Zbor RS sprejel novelo Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Osrednja novost noveliranega zakona je vzpostavitev mehanizma, ki bo po prednostnem vrstnem redu upravičencem omogočal brezplačno izposojo osnovne računalniške opreme. Ciljne skupine ne bodo več določene vnaprej, kot to velja za trenutno obstoječi zakon, temveč na podlagi kazalnikov, ki upoštevajo aktualne družbene razmere. Ti kazalniki so:

• starost,
• spol,
• izobrazba,
• status aktivnosti (kot so predšolski otroci, šoloobvezni otroci, dijaki srednjih šol, študenti, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, visokošolski učitelji, delovno aktivni in neaktivni odrasli, invalidi, osebe, ki prejemajo pokojnino ipd.),
• stopnja urbanizacije območja, v katerem imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče,
• višina dohodka.

S spremenjenim načrtom spodbujanja digitalne vključenosti, ki ga prinaša novela zakona, se želi omogočiti natančnejše predvidevanje potreb, razpoložljivosti in ciljno usmerjenost ukrepov.

2022

Novembra 2022 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo Javni razpis »Usposabljanje strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju za krepitev digitalnih kompetenc, kompetenc za trajnostni razvoj ter finančne pismenosti«. Namen javnega razpisa je krepitev ustreznih pedagoško-andragoških kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju digitalnih kompetenc in temeljnih vsebin računalništva in informatike, kompetenc za trajnostni razvoj ter finančne pismenosti. Cilj javnega razpisa je uspešno usposobiti najmanj 20.000 strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter oblikovanje predloga ustrezne umestitve in vrednotenja navedenih kompetenc v vseh fazah kariernega razvoja ter predlagati nove pristope nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Skupna višina sredstev, ki je na razpolago za javni razpis do vključno leta 2026, je okvirno do 17.576.000,00 EUR.

Oktobra 2022 je Vlada RS potrdila sodelovanje Slovenije v projektu Evropske pisarne za izobraževanje na področju vesolja (European Space Education Resource Office – ESERO). Projekt je oblikovala Evropska vesoljska agencija (European Space Agency – ESA) z namenom povečati interes med mladimi za nadaljnje izobraževanje na področju naravoslovnih znanj. V okviru projekta ESERO se pripravlja in spodbuja vključevanje vsebin s področja vesoljskih tehnologij v osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. V okviru projekta ESERO se bo opravil pregled obstoječih kurikulumov osnovnih in srednjih šol, ter nato načrt ter materiali za vključitev vsebin s področja vesolja. V Sloveniji bo ESERO pisarna vzpostavljena v okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), ki celostno povezuje vsebine vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter informacijsko komunikacijske tehnologije. V svojih številnih centrih po Sloveniji daje poudarek učenju na prostem, na temah trajnostnega in tehnološkega razvoja, raziskovanja vesolja in Zemlje ipd. V projektu bo sodeloval tudi Center Hermana Potočnika Noordunga, katerega poslanstvo je med drugim promocija vesoljskih tehnologij in povezovanje podjetij in drugih institucij, ki delujejo na področju razvoja vesoljskih tehnologij.

Junija 2022 je v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ministrstvo objavilo Poziv za oddajo vloge za projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod. Cilj pilotnih projektov prenove visokega šolstva je raziskovanje ustreznih rešitev, rezultatov prenove učnih načrtov v povezavi s trgom dela in poklici prihodnosti, hkrati bodo morali enakovredno naslavljati potrebo po zagotavljanju digitalnih znanj in kompetence za zeleni prehod (trajnostni razvoj), s poudarkom na zagotavljanju kakovostne študentske izkušnje po načelih fleksibilnih študijskih poti v prilagodljivem učnem okolju ter v skladu s koncepti vseživljenjskega učenja, kar vključuje tudi vzpostavitev podpore visokošolskim učiteljem za prilagoditev poučevanja ter pripravo predlogov za prilagoditev infrastrukture.

Maja 2022 je ministrica, pristojna za izobraževanje, podpisala sklep o potrditvi projekta »Center za celovito koordinacijo digitalnega izobraževanja«, ki poteka v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Namen je povečati učinkovito rabo digitalnih tehnologij in s tem doseči dvig digitalnih kompetenc strokovnih delavcev vzgojnoizobraževalnih zavodov ter šolajočih. Cilj Centra za digitalno izobraževanje je delujoč celovit podporni ekosistem za trajno in kakovostno digitalno izobraževanje, ki bo prispeval k ciljem reforme "Prenova vzgojno izobraževalnega sistema za zeleni in digitalni prehod". Za izvedbo je v obdobju od leta 2022 do 2026 v okviru NOO načrtovanih 1,61 milijona evra, izvajalec projekta je Ministrstvo, pristojno za izobraževanje.

Aprila 2022 je ministrica, pristojna za izobraževanje, podpisala sklep o potrditvi projekta "Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikula za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)", ki poteka v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). V projektu bodo posodobljeni kurikul za vrtce, učni načrti za predmete osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja ter katalogi znanj za splošno-izobraževalne predmete poklicnega in strokovnega srednješolskega izobraževanja tako, da bodo smiselno vključene tudi digitalne kompetence in temeljne vsebine računalništva in informatike ter kompetence za trajnostni razvoj in finančna pismenost. Izhodišča za prenovo kurikuluma za vrtce in za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji je februarja 2022 sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Aprila je bil imenovan tudi Kurikularni svet za spremljanje in usmerjanje prenove, ki se je prvič sestal avgusta 2022. Za prenovo bo v okviru sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost zagotovljenih skoraj 4 mio evrov v obdobju 2022–2025, izvajalec projekta je Zavod RS za šolstvo.

Aprila 2022 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sprejelo Akcijski načrt digitalnega izobraževanja (ANDI) 2021–2027. V njem so naslednja področja:

• Nacionalna koordinacija digitalnega izobraževanja
• Didaktika digitalnega izobraževanja
• Sprememba izobraževalnih in študijskih programov ter delovnih mest
• Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, vodstva in drugih izobraževalcev ter vseživljenjsko učenje
• Ekosistem digitalnega izobraževanja
• Protokoli za izobraževanje v posebnih okoliščinah

Del ANDI-ja so tudi ukrepi, ki za vsako področje identificirajo aktivnosti, ki so potrebne za uresničitev ciljev posameznega področja.

Marca 2022 je Državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (ReNPIO 2022–2030). Vizija ReNPIO 2022–2030 je vsem odraslim prebivalcem Slovenije v vseh življenjskih obdobjih zagotoviti enake možnosti in spodbude za kakovostno učenje in izobraževanje za svoj celostni razvoj in sonaravno bivanje. Cilji, ki jih zasleduje ReNPIO 2022–2030 so:

• povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje,
• zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost odraslih,
• zvišati izobrazbeno raven odraslih,
• povečati usposobljenost prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela,
• okrepiti razvoj in raziskave na področju izobraževanja odraslih ter
• izboljšati in okrepiti dejavnosti na področju izobraževanja odraslih.

Državni zbor RS je februarja 2022 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2021–2028 (NPK 2021–2028). NPK 2021–2028 upošteva vse veljavne strategije na področju kulture, med drugim Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 (ReNPJP21–25). Upošteva tudi Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030, katere medresorsko pripravo je vodilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Med strateškimi cilji NPK 2021–2028 je tudi spodbujanje medresorskega povezovanja kulture z različnimi resorji. Tako dokument vsebuje posebno poglavje Kulturno-umetnostna vzgoja, področje na presečišču kulturnega in vzgojno-izobraževalnega sektorja, katerega načrtni razvoj je v večinskem segmentu skupna naloga ministrstev, pristojnih za kulturo in izobraževanje.

Marca 2022 je Državni zbor RS sprejel Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti. Namen zakona je povečanje digitalne vključenosti prebivalstva Republike Slovenije in primerjalni napredek digitalne razvitosti gospodarstva in družbe Republike Slovenije. Zakon navaja naslednje cilje:

• krepitev zavesti o prednostih uporabe digitalnih orodij za življenje posameznika in družbo kot celoto ter krepitev zaupanja v digitalne tehnologije,
• spodbujanje zanimanja za naravoslovno in tehniško znanje, še posebej na področju digitalnih tehnologij (računalniško programiranje, robotika, umetna inteligenca in podobno),
• krepitev razumevanja o digitalnih tehnologijah ter njihove odgovorne in varne uporabe,
• dvig usposobljenosti za uporabo digitalnih kompetenc,
• povečanje števila zaposlenih z digitalnimi kompetencami,
• povečanje zanimanja za srednješolske, višješolske in visokošolske programe, ki vključujejo strokovne digitalne kompetence, ter zmanjševanje razlik med spoloma na tem področju,
• dvig kompetenc podjetnosti v povezavi z digitalnimi kompetencami in razvoj podjetništva, temelječega na digitalnih kompetencah.

Zakon med drugim predvideva tudi finančno spodbudo v obliki dobroimetja – digitalnega bona za nakup računalniške opreme ali udeležbo v izobraževalnih programih za pridobitev digitalnih kompetenc. V skladu s tem je Vlada RS maja 2022 sprejela Uredbo o določitvi vloge za priznanje statusa upravičenca do digitalnega bona '22 – šolajoči v tujini, sporočila izvajalca subvencioniranega izobraževalnega programa o udeležencih, izjave o združitvi digitalnih bonov '22 in izjave o unovčitvi digitalnega bona '22. Uredba določa, da lahko učenci zadnje triade osnovne šole, vsi dijaki in vsi študentje, s 15. junijem 2022 začnejo unovčevati digitalne bone ’22 v vrednosti 150 EUR. Odrasle osebe, stare 55 let in več, bodo lahko koristile digitalni bon za nakup računalniške opreme po vključitvi v subvencioniran program neformalnega izobraževanja s področja digitalnega opismenjevanja. Bon bo možno unovčiti do 30. novembra 2022.

Januarja 2022 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo javni poziv za zbiranje razvojnih pobud na temo ključnih in prečnih kompetenc, kakovosti v izobraževanju ter profesionalnega razvoja strokovnih delavcev. Prispelo je skupaj 159 delno oziroma popolno izpolnjenih vprašalnikov, od kateri jih je prišlo 77 iz vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ), 32 iz javnih razvojnih zavodov, 19 iz visokošolskih zavodov, 7 iz raziskovalnih zavodov in 24 iz drugih organizacij. Med pobudami se jih največ nanaša na krepitev osebnostnih, družbenih in učnih kompetenc, zdravega odnosa do samega sebe in preprečevanja nasilja, sledijo pobude, ki prispevajo k razvoju bralne pismenosti in jezikovnih kompetenc, digitalnih kompetenc, kulturne zavesti in izražanja ter podjetnosti. Veliko pobud se nanaša tudi na delo v VIZ (npr. timsko delo) in delo v vzgojno-izobraževalnem procesu (npr. medpredmetnost, celostni pristop ipd.). Vsebino pobud bo MIZŠ smiselno upošteval v kontekstu načrtovanja ukrepov in instrumentov obdobja kohezijske politike 2021–2027.