Usmerjevalni dokumenti

Predšolska vzgoja v vrtcih (ISCED 01 in 02), ki jo ureja Zakon o vrtcih, je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja in poteka po načelih:

• demokratičnosti,
• pluralizma,
• avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih,
• enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki,
• pravice do izbire in drugačnosti in
• ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja.

Strokovno podlago za delo v vrtcih predstavlja nacionalni dokument Kurikulum za vrtce, ki ga sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Kurikulum temelji na spoštovanju pravic otrok, zlasti pravice do igre, izražanja in sodelovanja. Otroka postavlja v središče kot kompetentnega, aktivnega in slišanega posameznika. Opredeljuje cilje, načela ter področja dejavnosti, hkrati pa spodbuja razvoj prečnih spretnosti, ki podpirajo otrokov celostni razvoj.

Kurikulum za vrtce in dopolnilne kurikularne dokumente izvajajo javni vrtci ter zasebni vrtci s koncesijo. Vsak vrtec njegovo izvajanje prilagodi značilnostim lokalnega okolja in ga podrobneje opredeli v letnem delovnem načrtu.

Zasebni vrtci se lahko odločijo tudi za izvajanje lastnega programa ali programa po posebnih pedagoških načelih. V tem primeru mora ustanovitelj program predložiti Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje ter pred začetkom izvajanja pridobiti njegovo pozitivno mnenje o ustreznosti programa. Pri programih po posebnih pedagoških načelih Strokovni svet izda pozitivno mnenje, če je program priznan s strani ustreznega mednarodnega združenja.

Drugi programski dokumenti:

• Kurikulum za vrtce v prilagojenem programu za predšolske otroke, veljaven od 1. 9. 2026 
• Navodila h Kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami 
• Dodatek h Kurikulu za vrtce za otroke Romov
• Dodatek h Kurikulu za delo na dvojezičnih področjih
• Koncept dela v bolnišničnih oddelkih vrtca

Smernice in priporočila za izvajanje predšolske vzgoje:

• Programske smernice svetovalnega dela v programih s področja vzgoje in izobraževanja 
• Smernice za uporabo digitalne tehnologije v vrtcu
• Smernice za vključevanje otrok, učencev, dijakov iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem 
• Smernice za vključevanje otrok in mladostnikov z začasno zaščito v vzgojno-izobraževalne zavode 
• Priporočila za ukrepanje v vrtcu ob nujnih stanjih in nenadno nastalih bolezenskih znakih
• Smernice za vključitev otroka v vrtec/šolo po preboleli nalezljivi bolezni ali okužbi
• Smernice za izvajanje dejavnosti pri prehodu otrok iz vrtca v šolo in uvajanje v prvi. razred
• Priporočila za uspešen prehod otrok iz vrtca v šolo

Učna in razvojna področja

Cilji Zakona o vrtcih so usmerjeni v celostni razvoj otroka. Vključujejo spodbujanje samorazumevanja in sprejemanja drugih, razvoj socialnih spretnosti (dogovarjanje, sodelovanje, spoštovanje različnosti) ter čustvene pismenosti. Poudarjajo tudi krepitev radovednosti, ustvarjalnosti in samostojnega mišljenja, razvoj jezika in komunikacije, stik z umetnostjo ter pridobivanje znanj s področja znanosti in vsakdanjega življenja. Ob tem zakon izpostavlja pomen telesnega in gibalnega razvoja ter oblikovanja zdravih in higienskih navad. Otroci so aktivni udeleženci procesa, v katerem z raziskovanjem, preizkušanjem in izbiro poljubnih dejavnosti pridobivajo nova znanja in spretnosti. 

Kurikulum za vrtce (2025) je zasnovan celostno, razvojno in kakovostno usmerjeno. Temelji na razumevanju otroka kot kompetentnega posameznika ter poudarja pomen igre, participacije in čustvene varnosti. Spodbuja iniciativnost, samostojnost, radovednost in miselno fleksibilnost ter namenja posebno pozornost gibanju, razvoju govora in upoštevanju razvojnih kontinuumov ter občutljivih obdobij.

Poudarjena je vloga vzgojitelja kot zgleda komunikacije in aktivnega soustvarjalca interakcij. Kurikulum krepi pomen gibanja in igre na prostem ter natančneje opredeljuje delo v oddelkih prvega starostnega obdobja. Vključuje tudi spodbujanje trajnostnega razvoja ter celostno opredelitev prečnih zmožnosti in spretnosti, ki jih povezuje s šestimi področji dejavnosti.

Ob tem nadgrajuje temeljna načela enakih možnosti, spoštovanja različnosti, inkluzije in medkulturnosti ter zagotavlja bogate učne in komunikacijske priložnosti za vse otroke. Poseben poudarek namenja strokovni utemeljenosti in odprtosti kurikuluma, strokovni avtonomiji vrtca, sodelovanju s starši in lokalnim okoljem ter timskemu delu in stalnemu strokovnemu izobraževanju zaposlenih.

Kurikulum obsega šest medsebojno povezanih področij dejavnosti: družba, gibanje, jezik, matematika, narava, umetnost.

Za vsako področje so opredeljeni namen, cilji in priporočila za izvajanje dejavnosti, v katerih je opredeljena vloga vzgojitelja pri delu z otroki. Cilji so zasnovani razvojno-procesno in veljajo za otroke od prvega do šestega leta starosti. Uresničujejo se v vseh delih otrokovega bivanja  v vrtcu – v prosti igri, rutinskih in prehodnih dejavnostih ter načrtovanih dejavnostih.

Pri načrtovanju dejavnosti strokovni delavci upoštevajo starost otrok, njihove individualne značilnosti in razvojne potrebe. Delujejo skladno z načeli razvojno-procesnega pristopa, individualizacije in diferenciacije ter s sodobnimi spoznanji o razvoju in učenju.

Predlagane dejavnosti so lahko skupne obema starostnima obdobjema ali prilagojene posamezni skupini otrok. V praksi se vsebine različnih področij med seboj prepletajo, nadgrajujejo in smiselno povezujejo v vsakdanjem življenju vrtca.

Vsa področja povezujejo prečne zmožnosti in spretnosti, ki predstavljajo temelj otrokovega celostnega razvoja: skrb za zdravje in dobro počutje, socialne spretnosti in empatija, čustveno izražanje in uravnavanje, sporazumevalne zmožnosti, metaspoznavno razmišljanje, ustvarjalno izražanje, moralna presoja ter medijska pismenost.

Otroci te zmožnosti razvijajo spontano v igri in vsakodnevnih interakcijah ter načrtno ob strokovno vodenih dejavnostih. Posebna pozornost je namenjena socialnemu učenju in govornemu razvoju, ki potekata skozi celoten čas bivanja v vrtcu.

Kurikulum jasno opredeljuje tudi odgovornost vzgojiteljev pri ustvarjanju spodbudnega, varnega in inkluzivnega okolja. Prostori vrtca so organizirani tako, da omogočajo tako zasebnost in individualno dejavnost kot tudi sodelovanje in druženje. Stalni in občasni kotički otrokom ponujajo raznolike možnosti raziskovanja, ustvarjanja in umika.

V okviru izvedbenega kurikuluma lahko vrtec program dopolnjuje z obogatitvenimi dejavnostmi, ki razširjajo in poglabljajo redni program. Te potekajo občasno ali projektno, v sodelovanju z zunanjimi ustanovami ali v izvedbi strokovnih delavcev vrtca. Mednje sodijo na primer obiski gledaliških predstav, knjižnic in muzejev, umetniške, glasbene, plesne ali športne dejavnosti, projekti ter obiski kmetij, plavalni, kolesarski ali smučarski tečaji. Praviloma so za starše brezplačne ali vključujejo le manjši prispevek za kritje stroškov izvedbe, lahko pa so tudi plačljive.

Vrtec lahko po zaključku rednega programa ponudi tudi dodatne dejavnosti (npr. tuji jezik ali plesni tečaj), ki so v celoti plačljive. 

Vse obogatitvene in dodatne dejavnosti so opredeljene v letnem delovnem načrtu vrtca.

Kurikulum opozarja tudi na pomen prikritega kurikuluma, to so vsakodnevni, pogosto nenačrtovani vplivi, ki pomembno oblikujejo otrokove vrednote, odnose in vedenjske vzorce. Ti posredni vzgojni učinki so lahko celo močnejši od formalno zastavljenih ciljev, saj se uresničujejo skozi odnose, komunikacijo, organizacijo prostora in kulturo vrtca kot skupnosti.

Pedagoški pristopi

Strokovni delavci v vrtcu v okviru podanih načel in strokovnih izhodišč avtonomno ter strokovno odgovorno izbirajo različne metode in načine dela s predšolskimi otroki. Pri tem prožno organizirajo čas in prostor ter izbirajo med raznolikimi vsebinami in dejavnostmi.

Temeljne usmeritve so opredeljene v letnem delovnem načrtu vrtca, podrobneje pa v operativnih načrtih vzgojnega dela, ki jih za posamezni oddelek pripravita vzgojitelj in vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja.

Kurikulum za vrtce podaja predvsem splošna izhodišča za izvajanje dejavnosti po posameznih področjih in priporočila za izvajanje dejavnosti. Dokument ne predpisuje natančne strukture, časovne izvedbe ali prostorske organizacije dejavnosti. Poseben poudarek je namenjen upoštevanju značilnosti otrokovega razvoja in učenja.

Pri načrtovanju vsakodnevnih in rutinskih dejavnosti (npr. hranjenje, počitek) strokovni delavci upoštevajo razlike med otroki, kot so spol, socialno in kulturno okolje, življenjski nazori ter morebitne posebne potrebe. Pri delu spoštujejo tudi individualne posebnosti otrok in njihovo pravico do izbire.

Vrtec je avtonomen pri izbiri in nakupu priročnikov, didaktičnega gradiva, knjig in drugih učnih pripomočkov. 

Strokovnim delavcem so v vrtcu na voljo različni strokovni priročniki, ki podrobneje obravnavajo faze vzgojno-izobraževalnega dela, kot so načrtovanje, izvajanje dejavnosti, opazovanje in evalvacija. Uporaba didaktičnega gradiva in učnih pripomočkov je za otroke brezplačna.

V oddelkih imajo otroci stalno na voljo različne igrače, knjige ter ustvarjalne materiale, kot so papir, listi ali barvice. Učni pripomočki niso predpisani, vendar morajo ustrezati varnostnim zahtevam. Splošna varnost igrač je urejena z Uredbo o varnosti igrač, ki jo izda minister, pristojen za zdravje.

Preverjanje in ocenjevanje

Kurikulum za vrtce temelji na razvojno-procesnem pristopu, pri katerem je proces učenja kakovostno načrtovan, izvajan in evalviran. Proces učenja upošteva individualne značilnosti in razvoj vsakega otroka in je pomembnejši od doseganja dosežkov.

Kurikulum za vrtce ne določa znanj in spretnosti, ki naj jih otrok obvlada v posameznem razvojnem obdobju. Otrokovi dosežki se ne ocenjujejo. Po načelih kritičnega vrednotenja, razvojno-procesnega pristopa in aktivnega učenja (opredeljenih v Kurikulumu za vrtce) vzgojitelj opazuje razvoj in učenje posameznega otroka ter na podlagi informacij, ki jih pridobi z opazovanjem, načrtuje in uresničuje cilje, izvaja dejavnosti, vzgojni proces ter individualizacijo. 

Opazovanje je tako najbolj pogosta metoda spremljanja razvoja in učenja otrok. Otroke pri učenju na različne načine spodbujajo, jim pomagajo, usmerjajo in motivirajo, jim razlagajo in pojasnjujejo. Staršem posredujejo ustne informacije o otrokovih dosežkih oziroma težavah. Vsak vrtec samostojno odloča o tem, kako se opazovanje beleži (različni protokoli, portfelj otroka ...). Osebno mapo vodi vrtec le za otroke s posebnimi potrebami in za otroke, ki potrebujejo svetovanje in pomoč.

Otrokovo pripravljenost na vstop v šolo se ob vpisu otroka v osnovno šolo lahko ugotavlja na željo staršev. Ugotavljanje pripravljenosti je obvezno za otroke, za katere so starši ali zdravstvena služba podali predlog o odložitvi šolanja.

Prehod v osnovno šolo

Prehod iz vrtca v osnovno šolo je ena pomembnih razvojnih prelomnic v zgodnjem otroštvu. V Sloveniji ga urejajo zakonodaja in strokovne smernice, katerih cilj je zagotoviti varen, postopen in otroku prilagojen vstop v šolo.

V skladu z Zakonom o osnovni šoli otroci vstopajo v 1. razred v koledarskem letu, ko dopolnijo šest let. Ob vstopu so praviloma stari med 5 let in 8 mesecev ter 6 let in 8 mesecev. Zakon določa tudi pogoje za:

• ugotavljanje pripravljenosti na šolo,
• odlog vpisa (največ za eno leto),
• zgodnejši vpis na predlog staršev.

O odlogu odloča komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Sestavljajo jo zdravnik, šolski svetovalni delavec in učitelj. Komisija poda strokovno mnenje, končno odločitev pa sprejme ravnatelj.

Kot odziv na naraščajoče število odlogov všolanja in raznolike prakse prehoda so bile pripravljene Smernice za izvajanje dejavnosti pri prehodu otrok iz vrtca v šolo in uvajanje učencev v prvi razred, ki poudarjajo načrtno sodelovanje med vrtci, osnovnimi šolami in starši.

Prehod iz vrtca v šolo je pomembna naloga svetovalnih služb v vrtcu in osnovni šoli. Njihovo delo določajo Programske smernice svetovalnega dela v programih s področja vzgoje in izobraževanja. 

Področja delovanja svetovalne službe:

• varno, spodbudno in vključujoče okolje,
• celostni razvoj in dobrobit otrok v vrtcu,
• igra in učenje otrok v vrtcu,
• uvajanje novincev in prehodi otrok v vrtcu in 
• razvoj vzgojno-izobraževalnega zavoda in profesionalni razvoj.

Uspešen prehod temelji na načrtnem sodelovanju vrtca, šole in staršev.

Vrtec otroke na prehod pripravlja z dejavnostmi, kot so:

• pogovori o šoli,
• obiski osnovnih šol,
• srečanja in predavanja za starše,
• izmenjava informacij s šolo (ob soglasju staršev in ob upoštevanju varstva osebnih podatkov).

Osnovna šola načrtuje sistematično uvajanje bodočih prvošolcev, ki vključuje:

• srečanja s starši in bodočimi prvošolci,
• obiske vrtčevskih otrok v šoli,
• skupne kulturne ali športne dejavnosti,
• oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja in prilagojenega začetka šolanja.

Šole obveščajo tudi starše otrok, ki niso bili vključeni v vrtec, o možnosti vključitve v krajše pripravljalne programe (do 240 ur).

Takšno sodelovanje prispeva k boljšemu razumevanju obeh okolij in omogoča t. i. mehki prehod iz vrtca v šolo.

Ob vpisu v šolo se lahko na željo staršev ugotavlja tudi pripravljenost otroka za vstop v šolo. Ugotavljanje pripravljenosti je obvezno za otroke, za katere so starši ali zdravstvena služba predlagali odložitev začetka šolanja.

Pripravljenost na šolo ni le vprašanje znanja, temveč vključuje širši razvoj otroka.

Pomembni so predvsem:

• zdravstveno stanje,
• čustvena in socialna zrelost,
• samostojnost,
• govorno-jezikovni razvoj,
• sposobnost sodelovanja in sledenja navodilom.