Vpisni pogoji in izbira vrtca

Upravičenost do vključitve v vrtec je univerzalna za vse predšolske otroke, pri čemer starši sami odločijo, kdaj in v kateri vrtec bodo otroka vpisali.

Vključitev v vrtec ni obvezna, vendar zakon predvideva ukrepe za njeno spodbujanje. Center za socialno delo lahko oceni, da je za otroka, zadnje leto pred vstopom v šolo, vključitev v vrtec v njegovo korist, in o tem obvesti starše ter vrtec. Če starši otroka ne vpišejo ali ga ne vključujejo redno, vrtec o tem obvesti center za socialno delo, ki nadalje ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.

Javni vrtec sprejema predšolske otroke v svoje programe skozi vse leto, odvisno od prijav in razpoložljivih prostih mest.

Glavni vpisni pogoj je starost otroka. Vrtec lahko sprejme otroka, ko ta dopolni 11 mesecev in ko starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Starši morajo predložiti potrdilo pediatra o otrokovem zdravstvenem stanju. Starši vpišejo otroka kadar koli čez leto do otrokovega šestega leta oz. do vstopa v osnovno šolo.

Starši imajo pravico izbrati program predšolske vzgoje v javnem ali zasebnem vrtcu. To pomeni, da lahko izberejo kateri koli vrtec v kateri koli občini in niso vezani na občino, ki je kraj njihovega prebivališča. Otroci načeloma obiskujejo vrtec v okolju, kjer prebivajo. Starši lahko otroka vpišejo tudi v drug vrtec, ki ima prosta mesta (na primer v bližini delovnega mesta staršev).

Vrtec najmanj enkrat na leto objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto, praviloma v marcu, na svoji spletni strani in na oglasnih deskah vrtca; občina vpis objavi na spletni strani občine. Javni vpis mora vsebovati najmanj podatke o načinu prijave, roku za sprejem prijav ter roku, v katerem bodo kandidati obveščeni o možnosti vključitve otroka v vrtec.

Če se v vrtec vpiše več otrok, kot je prostih mest, o sprejemu odloča posebna komisija. Sestavo komisije in merila za sprejem otrok v vrtec določi občina ustanoviteljica na predlog sveta vrtca. Komisija obravnava vse vloge na podlagi podatkov v vlogi in podatkov, ki jih pridobi po uradni dolžnosti pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov. Prednostni vrstni red določi tako, da vse vpisane otroke razvrsti po doseženem številu točk, podeljenih po določenih merilih (na primer občina stalnega prebivališča, ogroženost družine, starost otroka in vključenost sorojencev v vrtec). 

Prednost pri sprejemu v vrtec imajo otroci s posebnimi potrebami, če starši predložijo ustrezno dokumentacijo (npr. individualiziran program ali zapisnik centra za zgodnjo obravnavo), ter otroci iz socialno ogroženih družin na podlagi mnenja centra za socialno delo. V primerih nasilja v družini lahko starš otroka vpiše ali izpiše iz vrtca brez soglasja drugega starša, če predloži ustrezno mnenje centra za socialno delo. Druge prednostne skupine se določijo v skladu z veljavno zakonodajo in merili ustanovitelja vrtca.

Otroci, ki niso sprejeti v vrtec, so uvrščeni na čakalni seznam. Zoper uvrstitev na prednostni vrstni red in/ali čakalni seznam se starši lahko pritožijo na svet vrtca. Zoper odločitev sveta vrtca lahko starši sprožijo upravni spor.
Starši sprejetih otrok sklenejo z vrtcem pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih.
Zakon občinam omogoča uvedbo enotnega vpisa v vrtce na njihovem območju. V ta namen lahko vzpostavijo centralni register vpisanih otrok ter določijo enotna merila za sprejem v vse javne vrtce, s čimer se zagotavlja enakopravna obravnava vseh staršev.
 

Velikost oddelkov in število otrok na strokovnega delavca

Predšolska vzgoja po Zakonu o vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih:

1. starostno obdobje: otroci, stari od enega (najmanj 11 mesecev) do treh let, in
2. starostno obdobje: otroci od treh do šest let in/ali do vstopa v šolo.

Zakon določa najmanjše in največje dovoljeno število otrok v oddelku kot tudi število strokovnih delavcev v oddelku. Normative lahko s sklepom določi občina, kot določa Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Podrobnejša določila o številu otrok, vključenih v oddelke, določi minister, odgovoren za izobraževanje.

Vrtec lahko oblikuje homogene (starostni razpon enega leta), heterogene (otroci prvega ali drugega starostnega obdobja), ali kombinirane oddelke (otroci prvega in drugega starostnega obdobja skupaj).

Število otrok v oddelku

Prvo starostno obdobje (mlajši od 3 let):

• najmanj 9 in največ 12 otrok, če je oddelek starostno homogen;
• najmanj 7 in največ 10 otrok, če je oddelek starostno heterogen.

Drugo starostno obdobje (starost 3–6 let):

• najmanj 12 in največ 17 otrok, če je oddelek starostno homogen – otroci, stari 3–4 leta;
• najmanj 17 in največ 22 otrok, če je oddelek starostno homogen – otroci, stari 4–5 in 5–6 let;
• najmanj 14 in največ 19 otrok, če je oddelek starostno heterogenem – otroci, stari 3–6 let.

V starostno kombiniranem oddelku, v katerem so predšolski otroci obeh starostnih obdobij, je lahko najmanj 10 in največ 17 otrok.

Občina lahko v določenih razmerah najvišje število otrok v oddelku poveča za največ dva. Prav tako lahko s sklepom določi nižji normativ števila otrok v posameznih oddelkih.

Programe v oddelku skupaj pripravljata in izvajata vzgojitelj (zaključen študijski program pedagoške fakultete – ISCED 6) in vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja (zaključena srednja strokovna izobrazba, pridobljena po izobraževalnem programu za področje predšolske vzgoje, ali zaključen četrti letnik gimnazije in opravljeni poklicni tečaj za delo s predšolskimi otroki – ISCED 3 (več v poglavju Pedagoško osebje)).

Število ur, ko sta v oddelku skupaj prisotna vzgojitelj in vzgojitelj predšolskih otrok - pomočnik vzgojitelja, se razlikuje glede na vrsto programov:

• Dnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj šest ur dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj štiri ure dnevno.
• Poldnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj tri ure dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj dve uri dnevno.
• Sočasna prisotnost vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja se ne izvaja v času počitka otrok.

Razmerje med prisotnostjo dveh strokovnih delavcev je v skupini prvega starostnega obdobja največ 7 otrok na odraslega, v skupini drugega starostnega obdobja največ 11 ali 12 otrok na odraslega.

Letna, tedenska in dnevna organizacija

Vrtci izvajajo programe predšolske vzgoje neprekinjeno vse leto. Nekateri zasebni vrtci so v poletnem času teden do dva zaprti. Zakon predvideva, da vrtec določi poslovni čas v svojem letnem delovnem načrtu. Pri tem upošteva potrebe zaposlenih staršev in značilnosti programov, ki jih izvaja.

Vrtci praviloma delujejo pet dni v tednu. Nekateri vrtci organizirajo tudi sobotna dežurstva za otroke iz vseh vrtcev v občini ali izvajajo programe v popoldanskem oziroma večernem času, skladno s potrebami staršev in organizacijskimi zmožnostmi.

Posamezen vrtec ima lahko več organizacijskih enot. Vrtec lahko zaradi zmanjšane udeležbe otrok v določenem času (v poletnih mesecih, pred ali med delovnimi dnevi v času praznikov) izvede združevanje otrok iz različnih enot vrtca. Program se izvaja v eni od enot vrtca in ga obiskujejo otroci iz različnih enot.

Vrtci lahko izvajajo različno dolge programe predšolske vzgoje, to so:

• Dnevni programi: dejavnosti za otroke potekajo od 6 do 9 ur dnevno v dopoldanskem času; lahko pa tudi v popoldanskem času ali izmenično (prvi teden dopoldne, naslednji popoldne).
• Poldnevni programi: dejavnosti za otroke potekajo od 4 do 6 ur dnevno.
• Krajši programi se izvajajo predvsem na demografsko ogroženih območjih in v oddaljenih krajih. Trajajo od 240 do 720 ur na leto. Izvajajo se lahko strnjeno ali čez celo leto v vrtcu, šoli ali v drugem primernem prostoru. 
  Krajši programi v obsegu do največ 240 ur pa so namenjeni otrokom, ki v letu pred vstopom v šolo še niso bili vključeni v vrtec (kot tudi za štiriletne mlajše sorojence in šestletne otroke z odlogom šolanja). Program je v celoti financiran iz državnega proračuna in je za starše brezplačen.
   

Večinoma se vrtci odpirajo med 5.30 in 6. uro zjutraj, zapirajo med 16.30 in 17.30 popoldne in/ali ob 21. uri, če delujejo izmenično.

Poslovni čas vrtcev z dnevnimi programi je 11 do 12 ur. Otroci se na začetku in na koncu poslovnega časa združujejo iz več skupin v dežurno igralnico. Otrok je lahko v vrtcu dnevno največ 9 ur.

Dnevni in poldnevni programi vključujejo vzgojo, varstvo in prehrano za vse otroke. Krajši programi pa vključujejo vzgojo, varstvo, lahko pa tudi prehrano za vse otroke.

Vrtec je avtonomen pri določanju časovnega zaporedja dejavnosti v okviru programa in se prožno prilagaja okolju. Vzgojitelji razporejajo dejavnosti v okviru odpiralnega oz. poslovnega časa vrtca tako, da upoštevajo specifiko v starostnih oddelkih, prihode in odhode otrok, čas prehranjevanja in bioritem otrok ter potrebe staršev.

V okviru z zakonom in kolektivno pogodbo določenega polnega tedenskega delovnega časa vzgojiteljevo delo z otroki obsega 30 ur, delo vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja pa 35 ur tedensko.

Urnik, trajanje in vrsta dejavnosti se načrtujejo in prilagajajo glede na starost otrok, njihove individualne potrebe ter razvojne značilnosti in zmožnosti. 

Najpogosteje se dnevni/poldnevni program v vrtcu začne z jutranjim sprejemom otroka:

• po prihodu v vrtec si otrok izbere dejavnosti po želji;
• sledi priprava na zajtrk, ki vključuje nego, pospravljanje in urejanje igralnice in podobno;
• zajtrk;
• po zajtrku se začnejo dejavnosti skladno s Kurikulom za vrtce v igralnicah in na prostem;
• vmes je dopoldanska malica;
• okoli 11.30 do 12.00 je čas za kosilo, ki mu sledi počitek otrok (spanje ali mirne aktivnosti);
• po počitku imajo otroci popoldansko malico;
• popoldanske dejavnosti so po izbiri in željah otrok, v igralnicah in na prostem.