Vzgojitelji in učitelji v javnih vrtcih in šolah so javni uslužbenci. Zaposlujejo se na način in po postopku, ki ga določa zakon. Kandidati za vzgojitelje in učitelje se po lastni izbiri prijavljajo na javne objave prostih delovnih mest, ki jih razpišejo vrtci in šole. Izbiro med prijavljenimi kandidati opravijo ravnatelji in razpisne komisije.

Delovne razmere v vrtcih in šolah so okvirno določene s splošno delovnopravno zakonodajo, z zakonodajo o javnih uslužbencih ter s šolsko zakonodajo. Posamezne vidike, kot so pripravništvo, strokovni izpiti in napredovanje, podrobneje urejajo podzakonski predpisi. Te izdaja minister, pristojen za izobraževanje. O obsegu posameznih pravic se minister, pristojen za izobraževanje, pogaja z učiteljskimi sindikati. Pogajanja se zaključijo s sklenitvijo kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje.

Vlada izdaja soglasja k obsegu vpisa v vse študijske programe, tudi pedagoške. Naloge ne opravlja toliko na podlagi dejansko ugotovljenih potreb po diplomantih, temveč na podlagi predlogov visokošolskih institucij.

Srednje šole si morajo k obsegu razpisa za vpis pridobiti soglasje ministra, pristojnega za izobraževanje.

Normative in standarde za področje vzgoje in izobraževanja, ki so podlaga za oblikovanje oddelkov in skupin, sistemizacijo delovnih mest in podobno, določi minister, ki si pred tem pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta in sindikatov na področju šolstva. Na njihovi osnovi se določajo tudi razmerja med številom učencev in številom učiteljev. 

Oblikovanje oddelkov, sistemizacija delovnih mest, sklepanje delovnih razmerij in razporejanje osebja po oddelkih je v domeni vodstva vrtcev in šol. Pri tem morajo upoštevati zakonske podlage, podzakonske predpise in mnenje ustanovitelja. Za vrtce je to občina, za osnovne šole soodločata država (za standardni program) in občina (za nadstandardni program), za srednje šole pa samo država. Na podlagi sistemizacije delovnih mest in pridobljenih soglasij ravnatelj objavi prosta delovna mesta za nove strokovne delavce.

Vodstva šol oziroma ustanovitelji lahko potrebe po učiteljih načrtujejo za več let vnaprej le okvirno. Odločanje o vpisu v pedagoški študij je v pristojnosti visokošolskih institucij, število prostih delovnih mest pa je poleg navedenega odvisno tudi od števila upokojitev in številčnosti generacije šoloobveznih.

Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, spremlja stanje na področju kadrov v vzgoji in izobraževanju in z različnimi ukrepi naslavlja dejavnike, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje po strokovnih delavcih v vzgoji in izobraževanju.

• Za namen ugotavljanja stanja spremlja demografske projekcije, gibanje vpisa po celotni izobraževalni vertikali, število diplomantov, število zaposlenih vzgojiteljev in učiteljev ter vrste zaposlitev, ki jih pripravlja in objavlja Statistični urad RS.
• Spremlja gibanje na področju trga dela preko podatkov, ki jih vodi Zavod RS za zaposlovanje (prosta delovna mesta, iskalci zaposlitve, brezposelne osebe ipd.), njegove polletne kvantitativne raziskave Napovednik zaposlovanja, ki se osredotoča na stanje na področju osnovnih in srednjih šol, in letne kvalitativne raziskave Poklicni barometer, ki prikazuje napovedi gibanj na trgu dela po področjih in iz katere so razvidna tudi razmerja med ponudbo in povpraševanjem po poklicih na področju vzgoje in izobraževanja za vsako prihajajoče leto. Poleg navedenega zavod za zaposlovanje razvija tudi Platformo za napovedovanje kompetenc, katere cilj je  vzpostavitev sistema za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno napovedovanje potreb trga dela.

Ministrstvo vodi tudi lastne evidence o udeležencih in zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja ter razvija informacijski sistem za spremljanje in načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela ter načrtovanje politik. Za spremljanje stanja na področju ponudbe in povpraševanja po strokovnih delavcih v vzgoji in izobraževanju ter za načrtovanje kadrovske politike ministrstvo vzpostavlja tudi sistem spremljanja in napovedovanja potreb po kadrih v vzgoji in izobraževanju (trenutno je v razvoju model za napovedovanje potreb po učiteljih na področju osnovnošolskega izobraževanja).

Kot večina izobraževalnih sistemov se tudi Slovenija sooča s problemom pomanjkanja kadra na področju vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo problematiko pomanjkanja učiteljev naslavlja z različnimi ukrepi: 

• s spodbujanjem mladih za izobraževanje v pedagoških študijskih programih z mehanizmom štipendiranja, 
• s študijskimi pomočmi za izpopolnjevanje ali širitev poklicne kvalifikacije že zaposlenih, 
• z zmanjševanjem ovir pri zaposlovanju, 
• z ustvarjanjem pogojev za privlačen strokovni in karierni razvoj, 
• s sodelovanjem s socialnimi partnerji za izboljšanje finančnega položaja in delovnih pogojev,
• s promocijskimi dejavnostmi za večjo privlačnost učiteljskega poklica. 

Vzgojitelji in učitelji vstopajo v pedagoški poklic na dva načina:

• s kandidiranjem na javni razpis Ministrstva za vzgojo in izobraževanje za pripravniška mesta ali
• s kandidiranjem na javne objave prostih delovnih mest, ki jih razpišejo vrtci in šole.

Idealen vstop v poklic je pripravništvo, s katerim se začetnik pod mentorstvom izkušenega kolega postopoma uvaja in vključuje v vzgojno-izobraževalno delo. 

Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, razpiše pripravniška mesta vsaj enkrat letno. Razpis vsebuje pogoje o izobrazbi in merila za izbiro kandidatov. Če je prijavljenih kandidatov več, kot je razpoložljivih pripravniških mest, se po teh merilih določi prednostni vrstni red. Izbiro in razporeditev kandidatov opravi ministrstvo. Pri tem se upoštevajo interesi vrtca oziroma šole in želje kandidata.

Kandidati, ki jih izbere in razporedi ministrstvo, sklenejo delovno razmerje kot pripravniki v vrtcu ali šoli za največ 10 mesecev, kolikor traja pripravniška doba. Pred iztekom pripravniške dobe opravljajo strokovni izpit. Delovno razmerje za nedoločen čas lahko sklenejo šele po uspešno opravljenem strokovnem izpitu in pod pogojem, da je v vrtcu ali šoli na voljo prosto delovno mesto.

Pri objavah prostih delovnih mest vrtci in šole navadno izbirajo med ustrezno izobraženimi in poklicno usposobljenimi kandidati, ki so že opravili strokovni izpit. V izjemnih primerih – če ni drugih kandidatov, zaposlitev pa je nujna zaradi nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela – lahko vrtec ali šola na prosto delovno mesto sprejme tudi vzgojitelja oziroma učitelja začetnika, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, vendar ga lahko zaposli zgolj za določen čas.

Oseba, zoper katero je uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi ali opravljati dela na področju vzgoje in izobraževanja. Prav tako ne more na področju vzgoje in izobraževanja delati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Ob zaposlitvi mora oseba delodajalcu posredovati veljavno dokazilo o nekaznovanosti.

Obdobje uvajanja v pedagoški poklic je urejeno s pravilnikoma, ki urejata pripravništvo in strokovni izpit vzgojiteljev učiteljev in drugih pedagoških delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki ju je izdal minister, pristojen za izobraževanje.

Uvajalno obdobje je mogoče organizirati kot pripravništvo. Pripravniki se po predpisanem programu seznanijo z vsemi vsebinami za samostojno opravljanje dela ter se pripravijo na strokovni izpit. Pripravništvo traja od 6 do 10 mesecev. V določenih izjemnih okoliščinah se lahko skrajša ali podaljša. Program pripravništva v sodelovanju s pripravnikom pripravi mentor, ki mora izpolnjevati določene pogoje, ki zagotavljajo mentorstvo izkušenega kolega. Imenuje ga ravnatelj. Mentor vodi pripravnika do strokovnega izpita. O pripravnikovi usposobljenosti izdela končno poročilo in oceni njegovo usposobljenost za samostojno opravljanje dela.

Program pripravništva vsebuje seznanjanje s konkretnim predmetnim pedagoškim procesom v vrtcu oziroma šoli in z različnimi metodami in oblikami dela.

Pripravnik se na svojem predmetnem področju:

• poglobi zlasti specialno didaktično znanje in spretnosti;
• nauči oblikovati vzgojni oziroma učni načrt;
• nauči pripraviti vzgojne oziroma učne ure in jih izpeljati;
• uči z opazovanjem pri urah mentorja in drugih vzgojiteljev oziroma učiteljev;
• sodeluje pri vodenju razreda in delu strokovnih organov vrtca oziroma šole,
• sodeluje pri pripravi roditeljskega sestanka in svetovalnih nalogah;
• izobražuje in usposablja tudi zunaj vrtca oziroma šole, zlasti na področjih, pomembnih za strokovni izpit.

V primerih, ko je uvajalno obdobje organizirano na drugačne načine, še vedno temelji na programu uvajanja in interakciji vzgojitelj ali učitelj začetnik – mentor – ravnatelj, ki se prilagodi glede na status zaposlitve ter učno in delovno obveznost vzgojitelja ali učitelja začetnika. Mentorja, ki izpolnjuje predpisane pogoje, imenuje ravnatelj. Mentor spremlja delo vzgojitelja ali učitelja začetnika in mu nudi ustrezno strokovno pomoč pri pripravi na strokovni izpit.

Strokovni izpit

Pogoje za opravljanje strokovnega izpita, obseg, vsebino, organizacijo in postopek ureja pravilnik, ki ga izda minister, pristojen za izobraževanje. Strokovni izpit se opravlja pri ministrstvu pristojnem za izobraževanje in je državni izpit. Prijavljeni kandidati morajo imeti z zakonom določeno izobrazbo, predpisan obseg ustreznih vzgojno-izobraževalnih izkušenj in opravljene aktivnosti, ki jih je potrebno dokazovati ob prijavi k strokovnemu izpitu (uspešno opravljenih pet praktičnih nastopov iz neposrednega vzgojno-izobraževalnega dela, ki jih ocenita mentor in ravnatelj v vrtcu oziroma šoli.)

Strokovni izpit je ustni. Podrobnejše vsebine določi minister, pristojen za izobraževanje.

Obsega tri dele:

1. ustavno ureditev RS in EU in predpise o človekovih in otrokovih pravicah,
2. predpise s področja vzgoje in izobraževanja in
3. znanje učnega jezika.

Opravlja se pred izpitno komisijo, ki oceni kandidata. Z uspešno opravljenim izpitom pridobi kandidat poklicno kvalifikacijo in lahko kandidira na prosta delovna mesta v vrtcu ali šoli.

Vzgojitelji in učitelji v javnih vrtcih in šolah imajo status javnega uslužbenca po Zakonu o javnih uslužbencih. Po tem zakonu so namreč vsi, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju, javni uslužbenci.

Za zaposlovanje in delovna razmerja javnih uslužbencev v vrtcih in šolah ter za njihove pravice in dolžnosti se uporabljajo Zakon o delovnih razmerjih, Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja in šolska zakonodaja. Zaposlovanje javnih uslužbencev se izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji, in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu.

Vrtec oziroma šola sklepata pogodbe o zaposlitvi na prosto delovno mesto. V njej so opredeljene pravice in obveznosti vzgojitelja oziroma učitelja, in sicer v obsegu, določenem s predpisi in kolektivno pogodbo. S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje praviloma za nedoločen čas, lahko pa tudi za določen čas.

Delovno razmerje je lahko sklenjeno za poln ali krajši delovni čas. Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi z več vrtci ali šolami, če v eni ni dovolj dela za poln delovni čas. Ne glede na trajnost zaposlitve ali delovni čas so v pogodbi določene zakonske pravice in pravice, dogovorjene s kolektivno pogodbo. Pogodba o zaposlitvi lahko določa tudi največ 6-mesečno poskusno dobo.

Pogodbo o zaposlitvi se lahko sporazumno razveljavi. Zaposleni jo lahko enostransko odpove. V zakonsko dovoljenih primerih jo lahko odpove tudi vrtec ali šola.

Etični kodeks

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture je leta 2002 sprejel deklaracijo Izobraževalne internacionale o poklicni etiki, ki deklarativno opredeljuje osebno in kolektivno poklicno odgovornost vzgojiteljev, učiteljev in drugih zaposlenih v izobraževanju.

Svoj etični kodeks je izdalo tudi Društvo katoliških pedagogov Slovenije.

Pri nadomeščanju začasno odsotnega vzgojitelja oziroma učitelja vrtci in šole uporabljajo različne rešitve. Nenadno ali kratkotrajno odsotnost rešujejo s kolegialnim nadomeščanjem. Ravnatelj lahko začasno dodeli delo ali odredi začasno nadurno delo. Povečan obseg ali nadurno delo je lahko plačano, največkrat pa ga osebje medsebojno poravna.

Zaradi daljše odsotnosti vzgojitelja oziroma učitelja lahko vrtec ali šola za določen čas zaposli novega. Tako je vedno zaradi porodniškega dopusta ali dalj časa trajajoče bolniške odsotnosti. Nadomestni vzgojitelj oziroma učitelj, zaposlen za določen čas, ima status javnega uslužbenca in enake pravice in dolžnosti. Uveljavlja jih sorazmerno času zaposlitve.

Šola oziroma vrtec lahko izjemoma za določen čas do 10 mesecev in do tretjine tedenske učne obveznosti sklene tudi podjemno pogodbo (pogodba o delu na podlagi obligacijskega zakonika). To velja, kadar je treba zagotoviti nemoten potek pedagoškega procesa samo v določenem šolskem letu. Podjemni pogodbeniki nimajo pravic iz delovnega razmerja.

Vzgojitelji in učitelji nimajo posebej organizirane svetovalne službe, ki bi bila namenjena samo njim, vendar jim je na voljo več virov pomoči in svetovanja ves čas službovanja. Začetniki se lahko posvetujejo z mentorjem, ki jim je dodeljen v obdobju uvajanja v delo in priprave na strokovni izpit. Ves čas službovanja lahko najdejo pomoč pri ravnatelju vrtca oziroma šole ali pri njegovih pomočnikih.

Vsak vrtec in vsaka šola mora imeti organizirano svetovalno službo (glej poglavje Svetovanje in usmerjanje v vzgoji in izobraževanju), ki je namenjena tako otrokom, učencem in dijakom kot tudi njihovim staršem in učiteljem. 

Svetovalni delavci so lahko:

• psihologi,
• pedagogi,
• socialni delavci,
• specialni pedagogi,
• defektologi,
• socialni pedagogi ter
• diplomanti študija socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, duševnega zdravja v skupnosti, supervizije, osebnega in organizacijskega svetovanja ali inkluzivne pedagogike.

Svetovalna služba deluje skladno z nacionalnimi programskimi smernicami, ki med drugim opredeljujejo tudi področja dela svetovalne službe. Svetovalni delavci opravljajo tri med seboj povezane in pogosto prepletene vrste dejavnosti: pomoč, razvojno in preventivno dejavnost ter načrtovanje in evalvacijo.

Svetovalna služba v vrtcu oziroma šoli pomaga in sodeluje z osnovnim namenom, da bi bili vsi posamezni udeleženci (otroci, učenci, vajenci, dijaki, vzgojitelji, učitelji, vodstvo in starši otrok) v vrtcu oziroma šoli in vzgojno-izobraževalna ustanova kot celota čim bolj uspešni pri uresničevanju temeljnega in v tem okviru vseh drugih sistemsko zastavljenih splošnih in posebnih vzgojno-izobraževalnih ciljev.

Stalno dostopen vir strokovne pomoči so pedagoški svetovalci Zavoda RS za šolstvo. Enote zavoda so razmeščene po vseh območjih države. Pedagoški svetovalci so v nenehnem stiku z vrtci in šolami. Po predmetih in predmetnih področjih so organizirane študijske skupine, v katerih se vzgojitelji in učitelji iz različnih vrtcev in šol srečujejo, razvijajo nove zamisli, izmenjujejo izkušnje in rešujejo strokovne probleme.

Učitelji poklicnih šol se lahko povežejo s pedagoškimi svetovalci Centra za poklicno izobraževanje. Učitelji v izobraževanju odraslih se lahko oprejo na strokovnjake Andragoškega centra Slovenije.

Slovensko izobraževalno omrežje ponuja spletne učilnice po posameznih predmetih in temah. Na portalu spletne učilnice lahko vsak vzgojitelj oziroma učitelje poišče svojo spletno skupnost, v kateri izmenjuje izkušnje, poišče seznam seminarjev in svetovanj za svoje področje in povezave na koristne naslove.

Učitelji, ki delajo s heterogenimi skupinami učencev, v katerih so učenci s posebnimi potrebami, učnimi težavami ali iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij, poučujejo v manj številčnih oddelkih. Na voljo imajo seminarje in tečaje usposabljanja za delo z učenci z različnimi potrebami. Pomagajo jim lahko tudi strokovnjaki specialisti. Ti so lahko zaposleni na šoli ali v posebni šoli ali zavodu in delo opravljajo kot mobilni učitelji.

Vzgojitelji in učitelji so javni uslužbenci. Njihove plače ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Določa skupne plačne osnove za vse zaposlene v javnem sektorju tako, da uveljavlja enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih in nazivih.

Delovna mesta so glede na zahtevnost dela razvrščena v devet tarifnih razredov. Delovna mesta so uvrščena na lestvici od 1. do 65. plačilnega razreda. Vzgojiteljeva in učiteljeva plača se določata po matričnem modelu lestvice, v kateri se združujejo plačni razredi, nazivni razredi in minulo delo.

Osnovna plača

Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Osnovna plača vzgojiteljev in učiteljev je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno njihovo delovno mesto, in z nazivom, ki so si ga pridobili z napredovanjem v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.

Napredovanje po plačnih razredih in nazivih

Lestvica plačnih razredov je določena v zakonu. V lestvici se razporejajo delovna mesta glede na stopnjo izobrazbe, ki se zahteva za to delovno mesto. Vrednosti plačnih razredov se usklajujejo praviloma enkrat letno. Višina uskladitve za vzgojitelje in učitelje (kot tudi druge javne uslužbence) se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

Vzgojitelji in učitelji lahko, skladno s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede na svojem delovnem mestu oziroma v posameznem nazivu napredujejo tudi v višji plačni razred, in sicer za največ 5 plačnih razredov. Napredovanje v višji plačni razred je mogoče vsaka 3 leta, in sicer za 1 ali 2 plačna razreda.

O napredovanju odloča ravnatelj, ki najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje.

Pogoj za napredovanje v višji plačni razred je delovna uspešnost, ki se ocenjuje glede na:

• rezultate dela,
• samostojnost,
• ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,
• zanesljivost pri opravljanju dela,
• kvaliteto sodelovanja in
• organizacijo dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.

Vzgojitelji in učitelji napredujejo v trajne nazive mentor, svetovalec, svetnik in višji svetnik.

Najnižja in najvišja mesečna osnovna plača

Od 1. aprila 2023 dalje		minimalno		maksimalno
		Plačni razred	Osnovna plača (bruto)	Plačni razred	Osnovna plača (bruto)
Predšolska vzgoja	vzgojitelj	33	1.614,40	47	2.795,64
Osnovna šola	učitelj	33	1.614,40	49	3.023,75
Srednja šola	učitelj	33	1.614,40	49	3.023,75

Od bruto plače vzgojitelja oziroma učitelja se odvede nekaj več kot 22 % prispevkov za socialno varnost in davek na dohodek (od 16 % do 41 %).

Več o plačah učiteljev najdete v publikaciji Eurydice Teachers' and School heads' salaries and Allowances 2021/22 (en).

Dodatki

Vzgojiteljem in učiteljem pripadajo po splošnih predpisih, ki veljajo za vse javne uslužbence, in po kolektivni pogodbi dodatki za:

• položaj,
• delovno dobo,
• mentorstvo pripravniku, za razredništvo,
• končan študij na tretji stopnji, če ta ni pogoj za zasedbo delovnega mesta,
• dvojezičnost,
• manj ugodne delovne razmere: poučevanje v kombiniranih oddelkih, v oddelkih, v katerih se izvajajo programi za otroke s posebnimi potrebami, v bolnišničnih oddelkih, za poučevanje treh ali več predmetov,
• posebne obremenitve: za delo v deljenem delovnem času, v popoldanskem času, nadurno delo, povečan obseg dela;
• delovna uspešnost.

Bonusi

Po kolektivni pogodbi so vzgojitelji in učitelji upravičeni do mesečnega regresa za prehrano in regresa za letni dopust. Prav tako dobijo povrnjene potne stroške za prihod na delo in odhod, za službene poti in potne stroške, povezane z izobraževanjem in usposabljanjem, na katero jih je napotil ravnatelj. V posamičnih primerih lahko občina v vrtcih ali šolah v odročnih krajih zagotovi vzgojitelju oziroma učitelju tudi stanovanje.

Vzgojitelji in učitelji so upravičeni do izplačila jubilejne nagrade, ko dopolnijo 10, 20 oziroma 30 let delovne dobe. Ob upokojitvi jim pripada odpravnina. Zaradi smrti, invalidnosti, daljše bolezni ali elementarne nesreče dobi družina solidarnostno pomoč, če zanjo zaprosi.

Vzgojitelji in učitelji prejemajo nadomestilo plače (od 80 % do 100 %) tudi med odsotnostjo z dela zaradi bolezni, nesreče pri delu, letnega dopusta, za praznike, za odsotnosti z dela zaradi strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter za čas stavke.

Država plačuje vzgojiteljem in učiteljem poleg bruto plače še prispevke za socialno varnost: za obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje; za poškodbe pri delu, za zaposlovanje, za starševsko varstvo. Poleg tega jim od leta 2004 plačuje še premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Vzgojiteljev in učiteljev poln delovni čas po splošni zakonodaji je 5 dni na teden po 8 ur dnevno oziroma 40 ur na teden. Poln delovni čas vključuje pravico do 30-minutnega odmora za kosilo.

Delovni čas in naloge vzgojiteljev

V 40-urnem delovniku imajo vzgojitelji z zakonom določeno 30-urno obveznost vzgojnega dela v vrtcu, njihovi pomočniki pa 35-urno. Vzgojitelji se pripravljajo na vzgojno delo (s sprotno vsebinsko pripravo, z metodično pripravo in s pripravo didaktičnih pripomočkov in igral) in ga izvajajo. O tem vodijo dokumentacijo. Spremljajo razvoj in napredek otrok in opažanja zapisujejo (vodijo evidence).

Organizirajo kulturne, športne in druge akcije, pri katerih sodelujejo otroci vrtca, ter pripravljajo in vodijo izlete, bivanje v naravi. Sodelujejo pri organizaciji življenja in dela v vrtcu, s kolegi, v strokovnih organih vrtca, z zunanjimi strokovnjaki in starši.

Stalno se izobražujejo in posodabljajo metode in vsebine vzgojnega dela. Opravljajo mentorsko delo pripravnikom.

Delovni čas in naloge učiteljev

V okviru 40-urnega delovnega tedna imajo učitelji zakonsko predpisano pedagoško obveznost, opredeljeno s pedagoškimi urami na teden.

Pedagoška ura v šoli traja večinoma 45 minut.

• Učna obveznost učitelja v osnovni šoli je 22 ur, v oddelkih podaljšanega bivanja (50 minut) in v bolnišničnih oddelkih pa 25 ur.
• Učitelji učnega jezika (slovenščine, madžarščine in italijanščine) v osnovni šoli poučujejo 21 ur na teden.
• Učna obveznost učiteljev splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov v srednjih šolah je 20 ur, a z nekaj izjemami.
• Zakon določa, da srednješolski učitelji učnega jezika (slovenščine, madžarščine in italijanščine) poučujejo 19 ur.
• Za učitelje praktičnega pouka in veščin je določeno 25 ur poučevanja.

Ravnatelj lahko učitelju v okviru 40-urnega delovnega tedna določi dodatnih 5 ur pouka, kar je ovrednoteno z dodatkom pri plači. Lahko pa mu za 3 ure tedensko tudi zmanjša učno obveznost in ustrezno zniža plačo.

Učiteljevo delovno obveznost lahko razdelimo v tri osnovne kategorije:

• učna obveznost, ki opredeljuje čas, ki ga učitelj porabi za izvajanje pouka in drugih oblik organiziranega neposrednega dela z učenci oziroma dijaki;
• priprava na pouk, ki obsega sprotno vsebinsko in metodično pripravo ter pripravo didaktičnih pripomočkov, ter popravljanje in ocenjevanje izdelkov;
• drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa, opredeljeno z zakonom, kamor sodi:
  • sodelovanje s kolegi in v strokovnih organih šole;
  • sodelovanje z zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce;
  • sodelovanje s strokovnjaki zunaj šole;
  • sodelovanje s starši;
  • udeleževanje strokovnega izobraževanja in usposabljanja;
  • opravljanje nalog razrednika, mentorja učencem ali dijakom in učiteljem pripravnikom;
  • zbiranje in obdelava podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega;
  • urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov ipd.,
  • organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci oziroma dijaki,
  • priprava in vodenje ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj, ki jih organizira šola in
  • opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom.

Posamezne naloge niso časovno normirane.

Učitelji razredniki imajo za pol ali eno pedagoško uro zmanjšano obveznost poučevanja. Zmanjšano učno obveznost imajo lahko tudi drugi učitelji, ki dobijo dodatne naloge, povezane predvsem z zunanjim preverjanjem znanja.

Dopusti vzgojiteljev in učiteljev

Obveznosti vzgojiteljev in učiteljev so razporejene v šolskem letu, in sicer od začetka septembra do konca junija. Večino letnega dopusta praviloma izrabijo v času šolskih počitnic.

Letni dopust vzgojiteljev in učiteljev lahko traja od 20 do 35 delovnih dni za polno zaposlitev, odvisno od stopnje izobrazbe, let delovne dobe in posebne zahtevnosti dela (kot je delo z učenci s posebnimi potrebami). Starejšim od 50 let pripada 5 dodatnih dni letnega dopusta (vendar v skupnem obsegu ne več kot 35 dni).

Dodatni plačani dnevi odsotnosti so mogoči tudi zaradi bolezni, nege družinskega člana, izobraževanja, priprave in opravljanja strokovnega izpita, udeležbe pri kulturnih in športnih dogodkih nacionalnega ali mednarodnega pomena, naravnih nesreč, poroke, rojstva otroka, smrti bližnjih, selitve in humanitarnih aktivnosti.

Napredovanje v nazive

Po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja lahko vzgojitelji in učitelji napredujejo v nazive mentor, svetovalec, svetnik in višji svetnik.

Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, ki ga izda minister, pristojen za izobraževanje, določa pogoje za napredovanje, merila za vrednotenje pogojev in postopke. O napredovanju v nazive odloča minister na predlog ravnatelja ali vzgojitelja oziroma učitelja samega.

Med predpisanimi pogoji za napredovanje so:

• leta delovnih izkušenj,
• uspešnost pri delu,
• nadaljnje izobraževanje in usposabljanje in
• dodatno strokovno delo.

Pogoji se točkujejo. Za napredovanje v naziv mora vzgojitelj oziroma učitelj zbrati določeno število točk. Čim višji je naziv, za katerega si posameznik prizadeva, tem več jih potrebuje. Pridobljeni nazivi so trajni in jih vzgojitelj oziroma učitelj obdrži tudi, če zamenja delovno mesto ali se na novo zaposli na drugem vrtcu oziroma šoli.

Karierno napredovanje

V sistemizaciji vrtca oziroma šole ni veliko možnosti za karierno napredovanje vzgojiteljev in učiteljev. Možnosti so omejene na vodstvena in vodilna delovna mesta (glej poglavje Vodstveno in drugo pedagoško osebje). Ta so: vodja enote, pomočnik ravnatelja in ravnatelj vrtca oziroma šole. Pogoje za ta delovna mesta določa zakon.

• Za ravnatelja javnega vrtca oziroma šole je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja, učitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit (lahko ga opravi v enem letu po imenovanju). Če nima končane šole za ravnatelje in opravljenega ravnateljskega izpita, lahko ob enakih drugih pogojih kandidira za pomočnika ravnatelja. Za vodje enote oziroma podružnic dodatni posebni pogoji niso predpisani.
• Za delovno mesto pedagoškega svetovalca na Zavodu RS za šolstvo, Centru RS za poklicno izobraževanje in Andragoškem centru Slovenije se zahteva 10 let delovnih izkušenj v vrtcu ali šoli.
• Šolski inšpektorji morajo imeti poleg ustrezne izobrazbe 7 let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja.

Ravnatelj lahko ponudi vzgojitelju oziroma učitelju v podpis novo pogodbo o zaposlitvi na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi kvalifikaciji, ali na drugi lokaciji dela. Del svoje učne obveznosti lahko vzgojitelj ali učitelj opravlja v drugem vrtcu ali šoli. V nujnih primerih in ob enaki plači lahko ravnatelj vzgojitelju oziroma učitelju ponudi tudi manj zahtevno delovno mesto.

Če je vzgojiteljevo oziroma učiteljevo delovno mesto ukinjeno (ker ni dovolj otrok, učencev oziroma dijakov), ga lahko zaposli drug vrtec ali šola in to brez razpisa. Pri tem posreduje ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Na novem delovnem mestu obdrži razporeditev v isti plačni razred.

Vzgojitelji in učitelji lahko zaprosijo za prekinitev delovnega razmerja. Odpovedni rok je 3 mesece.

Če se spremeni izobraževalni program ali zmanjša obseg vpisa, lahko ravnatelj odloči, da bo vzgojitelju oziroma učitelju odpovedal pogodbo o zaposlitvi. To lahko stori tudi, če minister, pristojen za izobraževanje, spremeni predpise o normativnem številu učencev ali dijakov v skupinah in oddelkih.

Ravnatelj mora svojo odločitev sporočiti ministrstvu, pristojnemu za izobraževanje. Ministrstvo lahko namreč v svoji evidenci poišče ustrezna prosta delovna mesta, na katerega je odvečnega delavca mogoče napotiti. Če ustreznega prostega delovnega mesta ni, vzgojitelju oziroma učitelji preneha delovno razmerje in mu pripada izplačilo odpravnine.

Če je dogovor med ministrstvom in ravnateljema prejšnjega in prihodnjega vrtca oziroma šole, ki ima prosto delovno mesto, uspešen, se vzgojitelj ali učitelj lahko zaposli na novem delovnem mestu. Če prezaposlitev neupravičeno odkloni, mu preneha delovno razmerje in nima pravice do odpravnine.

Ravnatelj mora odpovedati pogodbo o zaposlitvi vzgojitelju oziroma učitelju tudi zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti ali če je ta pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja.

Vzgojitelji in učitelji se lahko upokojijo po splošnih pogojih, ki jih določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnjene starosti in pokojninske dobe. Hkrati morata biti izpolnjena oba pogoja.
 

Starost	Pokojninska doba
60 let	40 let
65 let	najmanj 15 let