Po obveznem devetletnem osnovnošolskem izobraževanju učenci nadaljujejo šolanje v programih srednješolskega izobraževanja. V srednješolsko izobraževanje vstopajo generacije otrok, stare praviloma 15 let. Poglavitni cilji srednješolskega izobraževanja v Sloveniji so:

• uveljavljanje možnosti izbire,
• omogočanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu,
• omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva,
• omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu deležu prebivalstva,
• spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja ter
• omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja.

Srednješolsko izobraževanje se deli v:

• splošno izobraževanje: splošne in strokovne gimnazije ter maturitetni tečaj, namenjeni pripravi za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu, in
• poklicno in strokovno izobraževanje: namenjeno pripravi za opravljanje poklica in za nadaljevanje v terciarnem izobraževanju.

Srednješolsko izobraževanje izvajajo srednje šole, ki so lahko enovite organizacije ali pa so zaradi programske razvejanosti in velikosti organizirane kot šolski centri z več enotami.

Sistem srednjega šolstva je centraliziran. O ustanavljanju in financiranju šol, sprejemanju in razmeščanju izobraževalnih programov se odloča na nacionalni ravni. Šole in učitelji so avtonomni pri konkretizaciji učnih vsebin, izbiri metod poučevanja, kadrovanju in urejanju delovnih razmerij ter vpisu novincev.

Zakonski okvir:

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ureja pogoje za opravljanje izobraževalne dejavnosti in določa način upravljanja in financiranja.
• Zakon o gimnazijah ureja izobraževanje v splošnih in strokovnih gimnazijah, ki po opravljeni splošni maturi omogoča nadaljevanje šolanja na univerzah.
• Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju ureja izobraževanje za pridobitev nižje in srednje poklicne izobrazbe, srednje strokovne izobrazbe ter izpopolnjevanje in usposabljanje.
• Zakon o vajeništvu ureja vajeništvo kot obliko izobraževanja v srednjem poklicnem izobraževanju in v programih nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. V vajeniški obliki se najmanj 50 % izobraževanja izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu.
• Zakon o maturi ureja zaključek izobraževanja v srednjem splošnem in srednjem strokovnem izobraževanju - določa vsebino splošne mature in poklicne mature, sestavo in pristojnosti maturitetnih organov ter postopek in način opravljanja mature.
• Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ureja usmerjanje otrok in mladostnikov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v izobraževalni proces ter določa načine in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja.
• Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja ureja uresničevanje posebnih pravic avtohtonih italijanske in madžarske narodne skupnosti.
• Zakon o šolski prehrani ureja organizacijo in subvencioniranje šolske prehrane.