Zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja določa temeljne pristope in pristojne organe za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju.

Samoevalvacija je v Sloveniji zakonsko opredeljena kot obvezna dejavnost vseh vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki z njo sistematično spremljajo in zagotavljajo kakovost svojega dela. Cilje, standarde in merila določajo v razvojnih programih ter letnih načrtih, pri čemer uporabljajo različne vire podatkov, kot so dosežki učencev na nacionalnih preverjanjih znanja, maturah in zaključnih izpitih, lastne evidence, dokumentacija o vzgojno-izobraževalnem delu ter ugotovitve inšpekcijskih nadzorov.

Na nacionalni ravni minister, pristojen za izobraževanje, določa okvir kakovosti, standarde, kazalnike in postopke ugotavljanja kakovosti, medtem ko Inšpektorat za šolstvo nadzira skladnost delovanja zavodov z zakonodajo. Ministrstvo kakovost sistema spremlja in presoja na podlagi rezultatov nacionalnih preverjanj znanja, matur, zaključnih izpitov, evalvacijskih študij, raziskav, inšpekcijskih poročil ter drugih relevantnih virov. Za zagotavljanje mednarodne primerljivosti se Slovenija vključuje v mednarodne raziskave, pri čemer je sodelovanje izbranih vrtcev in šol obvezno.

Procese ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti dodatno podpirajo sistemska orodja in viri. Med njimi je program OrKa, ki zavodom omogoča varen in zaupen dostop do podatkov ter analizo dosežkov učencev na nacionalnih preverjanjih znanja. Pomemben podporni vir predstavlja tudi spletišče zakakovost.si, ki zagotavlja enoten, pregleden in dostopen nabor informacij ter strokovno podporo zavodom in odločevalcem pri spremljanju in izboljševanju kakovosti izobraževanja.

Pristojni organi

Pristojni organi za notranje zagotavljanje kakovosti

Ravnatelj kot poslovodni organ in pedagoški vodja organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole, pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole, pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo. Ravnatelj je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samoevalvaciji šole oziroma vrtca. Ravnatelj v okviru letnega ocenjevanja ocenjuje tudi uspešnost zaposlenih na šoli in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede. Poleg tega podaja tudi oceno o uspešnosti dela strokovnih delavcev in lahko predlaga njihovo napredovanje v nazive.

Svet vrtca ali šole sprejema program razvoja vrtca oziroma šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi ter sprejme letno poročilo o samoevalvaciji šole oziroma vrtca.

V poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju komisija za kakovost spremlja in ugotavlja kakovost vzgojno-izobraževalnega dela na šoli.

V gimnazijah strokovni tim za kakovost ugotavlja in spremlja kakovost vzgojno-izobraževalnega dela šole.

Šola za ravnatelje in drugi razvojno-raziskovalni javni zavodi nudijo ravnateljem in strokovnim delavcem podporo pri izvajanju samoevalvacije in spodbujajo razvoj zmožnosti vrtcev in šol za izvajanje samoevalvacije prek usposabljanj in mrež izobraževalnih institucij. Javni razvojno-raziskovalni zavodi usklajujejo svoje delovanje na področju podpore samoevalvaciji z namenom vzpostavljanja skupnega razumevanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju.

Pristojni organi za zunanje ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti

Pristojnosti za akreditacijo vzgojnih in izobraževalnih programov ter institucij si delijo minister, pristojen za izobraževanje, in nacionalni strokovni sveti, katerih člane imenuje Vlada Republike Slovenije. Ti so:

• Strokovni svet RS za splošno izobraževanje,
• Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje in
• Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih.

Strokovno oporo strokovnim svetom dajejo javni razvojno-raziskovalni zavodi, administrativno pa ministrstvo, pristojno za izobraževanje.

Minister, pristojen za izobraževanje

• skupaj s strokovnim svetom sprejema odločitve o izobraževalnih programih,
• imenuje Svet za kakovost in evalvacije,
• na predlog Sveta za kakovost in evalvacije sprejme predloge nacionalnih evalvacijskih študij,
• določi, katere novosti se vpeljujejo v prakso s poskusom, določi postopek uvajanja, spremljanja in evalvacije, postopek in nosilce za spremljanje poskusa ter postopek za izbiro šol in vrtcev, ki sodelujejo v poskusu,
• imenuje državne izpitne komisije,
• odloča o napredovanju strokovnih delavcev v nazive,
• določa standarde kakovosti, ki jih morajo učna gradiva izpolnjevati, da so lahko odobrena za uporabo v šolah.

Svet za kakovost in evalvacije je svetovalno telo ministra in je pristojen za spremljanje posodabljanja vzgojno-izobraževalnega dela. Daje soglasja k načrtom, vmesnim in končnim poročilom vseh posodabljanj vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji.

Javni razvojno-raziskovalni zavodi, Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje in Andragoški center RS, imajo po zakonu dolžnost, da sistematično spremljajo učinke uvajanja novosti v proces vzgoje in izobraževanja. Njihova glavna naloga je, da spremljajo razvoj vrtcev in šol, jim dajejo strokovno oporo pri prenosu novih spoznanj v prakso in presojajo kakovost udejanjanja različnih praks. Center RS za poklicno izobraževanje v skladu z zakonom in sprejetimi merili kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju pripravlja nacionalna poročila o kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Javni raziskovalni zavod Pedagoški inštitut izvaja temeljne, razvojne in aplikativne raziskave na vseh področjih vzgoje in izobraževanja.

Za zunanje preverjanje znanja, maturitetne izpite in druge izpite so pristojne državne komisije, ki jih imenuje minister, pristojen za izobraževanje:

• državna komisija za nacionalne preizkuse znanja v osnovni šoli,
• državna izpitna komisija za izvedbo praktičnega dela zaključnega izpita v poklicnem izobraževanju,
• državna komisija za poklicno maturo s predmetnimi komisijami in
• državna komisija za splošno maturo s predmetnimi komisijami.

Pristojnosti in naloge državnih komisij določajo Zakon o maturi, Zakon o osnovni šoli in Pravilnik o preverjanju znanja v osnovni šoli. Preverjanje znanja tujih jezikov za odrasle in preverjanje znanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije vodijo komisije, ki jih imenuje Državni izpitni center, osrednja institucija za zunanje preverjanje znanja v Sloveniji. Ta opravlja strokovno, tehnično in upravno delo za državne komisije.

Inšpektorat za šolstvo, organ v sestavi ministrstva, pristojnega za izobraževanje, je pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo vzgojo in izobraževanje v vrtcih, osnovnih, glasbenih, srednjih šolah, višjih strokovnih šolah ter zavodih za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami, organizacijah za izobraževanje odraslih in pri zasebnikih, ki izobražujejo po javno veljavnih programih. Njegovo organiziranost, področja nadzora in pristojnosti ureja Zakon o šolski inšpekciji.

Načini in metode zagotavljanja kakovosti

Notranje zagotavljanje kakovosti

Vsi vrtci in šole morajo v Sloveniji izvajati redno samoevalvacijo. Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo je po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zakonsko opredeljena dolžnost ravnateljev vseh šol in vrtcev.

Šola ali vrtec mora letno pripraviti poročilo o samoevalvaciji, ki ga obravnava in sprejme svet zavoda. Samoevalvacija kot proces na ravni institucije zakonsko ni natančno opredeljena (vsebina, struktura itd.). Pri izvedbi prihaja do razlikovanj med institucijami glede evalviranih področij, kazalnikov, metod evalvacije. Rezultati samoevalvacije so namenjeni razvoju šole oz. vrtca in se ne posredujejo na višje ravni oblasti. Šola lahko po lastni presoji objavi poročilo o samoevalvaciji na svoji spletni strani.

V okviru procesa letnega načrtovanja dela strokovni organi vrtcev in šol najmanj enkrat letno evalvirajo tudi uresničevanje letnega delovnega načrta. V praksi je samoevalvacijsko poročilo pogosto priloga poročila o uresničevanju letnega delovnega načrta šole, kar omogoča smiselno povezanost razvojnih in evalvacijskih procesov na šoli. Strokovni organi vrtcev in šol vrednotijo vzgojno oziroma izobraževalno delo, pri tem sodelujejo vsi zaposleni, starši in udeleženci izobraževalnega procesa.

Po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju morajo poklicne in strokovne šole zagotavljati kakovost ob upoštevanju evropskega okvira kakovosti poklicnega izobraževanja (EQAVET).

Zunanje zagotavljanje kakovosti

Zunanje zagotavljanje kakovosti vrtcev in šol se izvaja na več načinov, kot so:

• zunanje preverjanje znanja,
• mednarodno primerjalno ugotavljanje dosežkov učencev na posamičnih področjih,
• nacionalne evalvacijske študije,
• poskusno uvajanje novosti,
• redno spremljanje kakovosti (sistema) vzgoje in izobraževanja s strani javnih razvojno-raziskovalnih zavodov
• presoja ustreznosti vzgojno-izobraževalnih programov,
• inšpekcijski nadzor.

Zunanje preverjanje znanja

Zunanje preverjanje znanja učencev osnovne šole in zaključni izpiti po 2- in 3-letnem srednješolskem izobraževanju so v pristojnosti državnih komisij in Državnega izpitnega centra.

V 3., 6. in 9. razredu osnovne šole se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja (NPZ), ki je za učence obvezno, v izobraževanju za odrasle pa prostovoljno. Podatki in analize o dosežkih NPZ so namenjeni učencem, staršem, učiteljem, osnovnim šolam, ministrstvu ter univerzam in raziskovalnim organizacijam s področja vzgoje in izobraževanja, uporabljajo se za ugotavljanje doseganja ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti, za zagotavljanje kakovosti in pravičnosti v vzgoji in izobraževanju ter za sprejemanje odločitev o razvoju vzgojno-izobraževalnega sistema.

Dosežki učencev na NPZ ne vplivajo na zaključne ocene v osnovni šoli. Namen nacionalnega preverjanja znanja v 3. in 6. razredu je formativne narave, torej ponuditi učencem dodatne informacije o njihovem znanju. Dosežki v 9. razredu pa prispevajo 40 % točk za vpis v srednjo šolo.

Splošna matura in poklicna matura imata drugačen cilj – izpiti so hkrati kvalifikacijski in selekcijski. Omogočajo pridobiti srednješolsko izobrazbo in vpis v nadaljnji študij na terciarni ravni. Vsebino, pravice in obveznosti dijakov, sestavo in pristojnosti maturitetnih organov ter postopek in način opravljanja mature določa Zakon o maturi. Potek in način izvajanja je določen s pravilniki, ki jih izda minister, pristojen za izobraževanje. Konkretna izvedbena navodila predpišejo državne izpitne komisije.

Razvrščanje šol glede na dosežke učencev pri nacionalnem preverjanju znanja, maturi ali poklicni maturi je z zakonom prepovedano.

Državni izpitni center organizira tudi druga preverjanja znanja. Preverjanje znanja tujih jezikov, na primer, se opravlja po javno veljavnih učnih načrtih. Po uspešno opravljenem izpitu dobijo kandidati javno veljavno listino. Izpiti so pripravljeni ob upoštevanju priporočil Sveta Evrope. Naloge za zunanje preverjanje znanja pripravijo skupine strokovnjakov, ki jih sestavljajo učitelji tujih jezikov z jezikovnih šol in ljudskih univerz ter univerz. Pisne ovrednotijo pooblaščeni ocenjevalci. Ocenjevanje poteka po enotnih navodilih in enotnih merilih. Tako se zagotavlja ustrezen standard kakovosti znanja tujih jezikov v državi.

Mednarodno primerjalno ugotavljanje dosežkov

Mednarodno primerjalno ugotavljanje dosežkov učencev na posamičnih področjih (bralna pismenost, matematična, naravoslovna, državljanska, jezikoslovna, digitalna …) se izvaja s pomočjo cikličnih mednarodnih raziskav na velikih vzorcih pod vodstvom OECD in IEA. V Sloveniji je Pedagoški inštitut pristojen za izvedbo mednarodnih raziskav iz znanja učencev in dijakov.

Nacionalne evalvacijske študije

Nacionalne evalvacijske študije so praviloma dveletne. Svet za kakovost in evalvacije pripravlja predloge za evalvacijske teme in izbira študije, ki jih ministrstvo financira. Pedagoški inštitut kot koordinator evalvacijskih študij opravi potrebne postopke za izvedbo evalvacijske študije.

Poskusno izvajanje novosti

Poskusno izvajanje novosti spremljajo javni razvojno-raziskovalni zavodi. Minister lahko določi, da se novosti v programih, pri organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pred uvedbo preverjajo na izbranih šolah in vrtcih s poskusom. Vpeljevanje, spremljanje in evalviranje novih vzgojno-izobraževalnih programov, novih programskih elementov in novosti poteka po postopkih, kot jih določa Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela. Javni razvojno-raziskovalni zavodi zbirajo informacije o izvajanju novih programov in pomagajo reševati probleme neposredno v pedagoški praksi.

Redno spremljanje kakovosti vzgoje in izobraževanja

Redno spremljanje kakovosti vzgoje in izobraževanja izvajajo javni razvojno-raziskovalni zavodi na različnih ravneh izobraževanja.

• Zavod RS za šolstvo je pristojen za obravnavo kakovosti v vrtcih, splošnih šolah in zavodih za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
• Državni izpitni center vsako leto opravi analizo izpitnega uspeha učencev in dijakov, po predmetih, občinah in šolah. Podatki o učnem uspehu učencev in dijakov po šolah niso javni. Šole jih uporabljajo pri ocenjevanju dosežene kakovosti dela. Opravlja strokovno, tehnično in upravno delo za državne izpitne komisije ter sodeluje pri delu organov in raziskovalnih skupin, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem in zagotavljanjem kakovosti v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter organizacijah za izobraževanje odraslih.
• Center RS za poklicno in strokovno izobraževanje ugotavlja kakovost sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja na podlagi predpisane metodologije kazalnikov, podatkov šol in drugih statističnih podatkov. Kazalnike kakovosti določi Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje. Center enkrat letno objavi celovito poročilo o kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja. Pri tem uporablja zbrane podatke o kakovosti šol tako, da šol ni mogoče vrednostno razvrščati (razvrščati).
• Pedagoški inštitut izvaja temeljne, razvojne in aplikativne raziskave na vseh področjih vzgoje in izobraževanja.

Presoja ustreznosti vzgojno-izobraževalnih programov

Ustreznost vzgojno-izobraževalnih programov presojajo pristojni strokovni sveti. Strokovni svet za splošno izobraževanje ima pooblastila na področju sprejemanja izobraževalnih programov na področju splošnega izobraževanja in predšolske vzgoje, vzgojnih programov domov za učence in dijaških domov, vzgojnih in posebnih programov vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje pa na področju sprejemanja izobraževalnih programov poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja.

Pristojni strokovni svet vodi tudi postopek za pridobitev javne veljavnosti programov zasebnih šol. Ugotavlja doseganje predpisanega izobrazbenega standarda predlaganega programa zasebne šole. Če program izpolnjuje standarde kakovosti, pridobi javno veljavnost, zasebna šola pa lahko udeležencem izobraževanja izdaja spričevala oziroma kvalifikacije z javno veljavnostjo.

Inšpekcijski nadzor

Inšpektorat za šolstvo nadzira izvajanje zakonov, podzakonskih aktov in notranjih aktov pri vseh izvajalcih vzgoje in izobraževanja, vključno z vrtci, osnovnimi šolami, glasbenimi šolami, srednjimi šolami, višjimi strokovnimi šolami, zavodi za otroke s posebnimi potrebami, dijaškimi domovi, organizacijami za izobraževanje odraslih ter zasebniki z javno veljavnimi programi.

Postopek nadzora:

• se izvaja v javnem interesu,
• temelji na oceni tveganja za kršitve zakonodaje ali na letnem programu dela,
• ni več razdeljen na redni, izredni in ponovni nadzor – obstaja enoten postopek.

Inšpektorat za šolstvo:

• nudi strokovno pomoč zavezancem znotraj postopka, ne pa kot splošno svetovanje,
• sodeluje z državnimi organi, lokalnimi skupnostmi, javnimi zavodi ter drugimi subjekti,
• lahko zahteva podatke in pomoč drugih organov, ki se morajo odzvati v 30 dneh.

Izvaja sistemske preglede, ki:

• so celoviti pregledi delovanja vrtcev in šol,
• preverjajo organizacijo, razumevanje in izvajanje zakonodaje,
• se praviloma opravijo vsako peto leto pri posameznem zavezancu,
• vključujejo pripravo individualnega poročila in skupnega sistemskega poročila o stanju sistema.

Sistemski pregled je napovedan in traja do 6 mesecev. Poteka v treh fazah:

1. Pregled pri zavezancu – ugotavljanje skladnosti, dobrih praks in nepravilnosti; pripravi se zapis z navodili za izboljšave (brez ukrepov).
2. Akcijski načrt – zavezanec pripravi in izvede načrt za izboljšave; inšpektor pomaga in določi roke.
3. Preverjanje – inšpektor oceni izvedbo načrta in pripravi končno poročilo.

Inšpektor pripravi poročilo o skladnosti, dobrih praksah, nepravilnostih in izvedenih izboljšavah. Zavezanec lahko poda pripombe. Končno poročilo je objavljeno na spletni strani Inšpektorata za šolstvo.