2023

Posodobitev osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja

Februarja 2023 je bil v medresorsko usklajevanje poslan Predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do 2030. Gre za strateški dokument, ki določa cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakih možnosti žensk in moških na posameznih področjih življenja v Republiki Sloveniji od 2021 do 2030. Za področje izobraževanja predlog resolucije med drugim opredeljuje cilj zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških na področju vzgoje in izobraževanja ter zmanjšanje spolne segregacije. Znotraj navedenega cilja sta med drugim predvidena ukrepa:

• vključevanje vsebin o enakosti žensk in moških v kurikule, učna gradiva in programe strokovnega izpopolnjevanja na področju vzgoje in izobraževanja ter udejanjenje enakovrednosti spolov pri pouku in obšolskih dejavnostih, ob upoštevanju vidika raznolikosti in presečnosti;
• spodbujanje k spolno nestereotipnim izbiram izobraževalnih programov in študijskih smeri na vseh ravneh izobraževanja.

Januarja 2023 je Služba Vlade za digitalno preobrazbo pripravila osnutek strategije Digitalna Slovenija 2030. Več v poglavju Reforme povezane s prečnimi kompetencami in zaposljivostjo.

Druge razvojne usmeritve

Februarja 2023 je bil v medresorsko usklajevanje poslan Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. S predlogom se med drugim daje možnost, da se lahko otroci s posebnimi potrebami v ustrezni prilagojeni in posebni vzgojno-izobraževalni program usmerijo z odločbo o usmeritvi ne glede na občino stalnega bivališča. V skladu z veljavnim zakonom se namreč v dvojezično šolo, ki izvaja prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe, lahko usmerijo le otroci z narodnostno mešanega območja. Po novem pa bi to omogočili tudi otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo stalno bivališče zunaj tega območja.

Februarja 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2023/24. Več v poglavju Reforme višjega strokovnega in visokošolskega izobraževanja.

Februarja 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Pravilnik kot ustrezne delovne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu dodatno uveljavlja pedagoško prakso tudi za pripravnike, v deležu največ ene tretjine obsega pedagoške prakse, določene z izobraževalnim oziroma študijskim programom, ter organizirano neposredno aktivnost z namenom vzgoje in izobraževanja največ v obsegu 55 ur za strokovne delavce s srednješolsko izobrazbo oziroma 80 ur za strokovne delavce z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo. Pred tem je to veljalo le za druge strokovne delavce, ki niso opravljali pripravništva na področju vzgoje in izobraževanja, so pa v vrtcu oziroma šoli opravljali vzgojno-izobraževalno delo. Pravilnik uvaja tudi možnost dopolnilnega opravljanja strokovnega izpita kandidatu, ki je ali bo strokovni delavec v vrtcu ali šoli z italijanskim učnim jezikom oziroma v dvojezičnem vrtcu ali šoli, in je strokovni izpit že opravil v skladu s tem pravilnikom, vendar ne v skladu z Zakonom o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Navedena sprememba narodnim skupnostim z večjo verjetnostjo zagotavlja visoko kvaliteto izvajanja pouka v ustreznem jeziku narodne skupnosti.  

Februarja 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izboru in sofinanciranju programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Pravilnik med programe kariernega razvoja po novem uvršča tudi programe javnih zavodov in programe visokošolskih zavodov. Programi javnih zavodov so programi kariernega razvoja, organizirani v skladu z letnimi delovnimi načrti razvojnih in svetovalnih javnih zavodov, ustanovljenih s strani Vlade Republike Slovenije za izvajanje dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Med te programe sodijo tudi študijske skupine in mentorske mreže. Programi visokošolskih zavodov pa so programi kariernega razvoja strokovnih delavcev, ki jih izvajajo in organizirajo visokošolski zavodi ali javni raziskovalni zavodi.

Februarja 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel tri pravilnike za področje vzgoje in izobraževanja na narodnostno mešanih območjih:

• Pravilnik o znanju italijanskega jezika v vrtcih in šolah z italijanskim učnim jezikom;
• Pravilnik o znanju madžarskega jezika v dvojezičnih vrtcih in šolah;
• Pravilnik o preizkusu znanja jezika narodne skupnosti za področje vzgoje in izobraževanja na narodnostno mešanih območjih;

Prva dva pravilnika urejata podrobnejše pogoje znanja italijanskega oziroma madžarskega jezika kot učnega jezika, ki ga morajo obvladati strokovni delavci v vrtcih in šolah, ter pogoje znanja italijanskega oziroma madžarskega jezika kot jezika narodne skupnosti, ki ga morajo v šolah in vrtcih obvladati administrativno-tehnični delavci. Tretji pravilnik pa ureja podrobnejše pogoje in način podelitve oziroma odvzema javnega pooblastila za izvajanje preizkusa znanja italijanskega oziroma madžarskega jezika kot učnega jezika oziroma jezika narodne skupnosti ter obseg, vsebino in način preizkusa znanja za opravljanje vzgojno-izobraževalnega ter drugega dela v vrtcih in šolah z italijanskim učnim jezikom oziroma v dvojezičnih vrtcih in šolah.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je februarja 2023 objavilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi. Predlog med drugim bolj jasno opredeljuje pravico in postopke za pridobivanje pravic v zvezi z opravljanjem mature v dveh delih; opredeljuje tudi pogoje za uveljavljanje možnosti, da se jesenski rok upošteva kot spomladanski pri vpisu v terciarno izobraževanje. Predlog zakona tudi določa utemeljene razloge za opravljanje mature v dveh delih, za kandidate, ki jim te pravice ne določa že zakon, med katerimi so vrhunski športniki, ki tekmujejo na mednarodni ravni.

Januarja 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Več v Reformah predšolske vzgoje in varstva.

2022

Posodobitev osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja

Decembra 2022 je minister za izobraževanje, znanost in šport izdal Sklep o imenovanju Delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. Oblikovanje delovne skupine sledi koalicijski zavezi o celoviti prenovi šolskega sistema, ki je ena ključnih prioritet dela vlade dr. Roberta Goloba. V delovno skupino so bili imenovani različni strokovnjaki in strokovnjakinje s področja vzgoje in izobraževanja na podlagi javnega poziva ministrstva. Cilj delovne skupine je, da do konca 2023 pripravi Nacionalni program vzgoje in izobraževanja do leta 2033.

Junija 2022 je minister, pristojen za izobraževanje, podpisal sklep o potrditvi projekta "Analitsko središče", ki poteka v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Namen projekta je nadgradnja sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ter razvoj kulture uporabe podatkov in podatkovne pismenosti. Cilj projekta je vzpostavitev analitskega središča, ki bo povezovalo mrežo institucij za podporo ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti ter podpiralo na podatkih temelječe oblikovanje izobraževalnih politik. Za izvedbo je v okviru NOO načrtovanih 0,6 milijona evra v obdobju 2022–2026, izvajalec projekta je ministrstvo, pristojno za izobraževanje.

Aprila 2022 je ministrica, pristojna za izobraževanje, podpisala sklep o potrditvi projekta "Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikula za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)", ki poteka v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). V projektu bodo posodobljeni kurikul za vrtce, učni načrti za predmete osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja ter katalogi znanj za splošno-izobraževalne predmete poklicnega in strokovnega srednješolskega izobraževanja tako, da bodo smiselno vključene tudi digitalne kompetence in temeljne vsebine računalništva in informatike ter kompetence za trajnostni razvoj in finančna pismenost. Aprila je bil imenovan tudi Kurikularni svet za spremljanje in usmerjanje prenove, ki se je prvič sestal avgusta 2022. Za prenovo bo v okviru sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost zagotovljenih skoraj 4 mio evrov v obdobju 2022–2025, izvajalec projekta je Zavod RS za šolstvo.

Februarja 2022 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje sprejel izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji. V podporo pripravi izhodišč je ministrstvo v letu 2020 pripravilo dokument Pogled na izzive slovenske vzgoje in izobraževanja, ki identificira ključne izzive vzgojno-izobraževalnega sistema na osnovi analize, ki so jo v sklopu notranje diagnostike pripravili na ministrstvu ob upoštevanju nekaterih predlogov iz javnih zavodov in šolskega inšpektorata. V podporo procesu je ministrstvo v letu 2021 izpeljalo ciklus sedmih strokovnih posvetovanj o izzivih vzgoje in izobraževanja v prihodnosti, ki so temeljila na omenjenem dokumentu.

Druge razvojne usmeritve

Decembra 2022 je minister za izobraževanje, znanost in šport sprejel Pravilnike o spremembah:

• Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole,
• Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami ter
• Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom,

ki določajo spremenjene pogoje za sistemizacijo računovodsko-administrativnih delovnih mest. Spremembe po novem omogočajo, da lahko šola za opravljanje računovodskih del sistemizira delovno mesto računovodja VII/1 oziroma računovodja VII/2 in za opravljanje administrativnih del delovno mesto tajnik VIZ VI ali poslovni sekretar VII/1 oziroma poslovni sekretar VII/2. Računovodja VII/1 in poslovni sekretar VII/1 morata imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja) (šesta raven, podraven 6/2 po KLASIUS-SRV), računovodja VII/2 oziroma poslovni sekretar VII/2 pa morata imeti visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) (sedma raven po KLASIUS-SRV).

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je decembra 2022 objavilo Javni razpis študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v študijskem letu 2022-23, s katerim razpisuje študijske pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev, zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Študijska pomoč je namenjena subvencioniranju izobraževanja in znaša 50 odstotkov šolnine programa. Za ta namen je predvidenih 222.000 EUR.

Novembra 2022 je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-O). Več v poglavju Reforme predšolske vzgoje in varstva.

Novembra 2022 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo Javni razpis »Usposabljanje strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju za krepitev digitalnih kompetenc, kompetenc za trajnostni razvoj ter finančne pismenosti«. Več v poglavju Reforme povezane s prečnimi kompetencami in zaposljivostjo.

Oktobra 2022 je Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju (ZIUVI), ki določa, da se cena malice za učence in dijake v šolskem letu 2022/23 ne zviša in ostane na višini določeni za šolsko leto 2021/22. Zakon prav tako določa, da dijak in študent v šolskem letu 2022/23 plačujeta oskrbnino v višini izhodiščne cene, kot je veljala od 3. januarja 2022 do konca pouka v šolskem letu 2021/22. S tem se želi preprečiti socialno stisko učencev in dijakov ter njihovih družin.

Septembra 2022 je minister za izobraževanje, znanost in šport sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o napredovanju zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja v nazive. Več v Reformah predšolske vzgoje in varstva.

Avgusta 2022 je minister za izobraževanje, znanost in šport sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanj, ki poleg nekaterih manjših sprememb med drugim med vrste upravičenih stroškov organizacije in izvedbe selekcijskih tekmovanj dodaja tudi stroške materialov in opreme za izvedbo eksperimentalnega dela tekmovanja. V skladu s pravilnikom je septembra ministrstvo objavilo Javni razpis za sofinanciranje selekcijskih šolskih tekmovanj v šolskih letih 2022/23 in 2023/24. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje selekcijskih šolskih tekmovanj v osnovni šoli s področij tuji jeziki in biologija ter v srednji šoli s področij tuji jeziki, tehnika in tehnologija, računalništvo in informatika in zgodovina v šolskih letih 2022/23 in 2023/24. V ta namen so predvidena sredstva v višini 100.000,00 EUR.

Avgusta 2022 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o financiranju šole v naravi. Predlog med drugim določa, da se iz državnega proračuna zagotavljajo sredstva za sofinanciranje šole v naravi eni generaciji učencev letno ali dvema generacijama učencev vsako drugo leto (pred tem zgolj eni generaciji letno). S to dopolnitvijo ministrstvo omogoča šolam, da zmanjšajo stroške izvedbe šole v naravi. Predlog pravilnika med drugim tudi na novo določa kriterije za zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi ter ureja plačilo strokovnih delavcev zaradi uvedbe neenakomerne razporeditve delovnega časa učiteljev v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja.

Državni zbor je julija 2022 sprejel Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Zakon posega tudi v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) in spreminja število članov svetov zavodov, tako da se prehaja na ureditev pred novelo ZOFVI v letu 2021. Glede na navedeno spremembo v skladu s 46. členom ZOFVI svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Svet javne poklicne oziroma strokovne šole, gimnazije in javnega dijaškega doma sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev, trije predstavniki staršev in dva predstavnika dijakov.

Junija 2022 je minister za izobraževanje, znanost in šport sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o bivanju v dijaških domovih. Spremembe med drugim odpravljajo določene administrativne ovire pri vpisu novincev v dijaški dom:

• ni več potrebno soglasje ministra za sprejem dodatnih novincev zaradi povečanega obsega povpraševanja glede na prvotno najavo razpisanih mest za novince (prej je bilo potrebno soglasje za vsako dodatno mesto);
• vpisni postopek se začne po zaključenem vpisu v srednje šole, s ciljem, da se dijak dejansko najprej vpiše v srednjo šolo in razjasni svojo prioriteto bivanja;
• opredeljeni so tudi osnovni standardi bivanja v dijaškem domu, kar omogoča jasnejšo razmejitev med standardnimi in nadstandardnimi storitvami dijaškega doma.

V juliju 2022 je Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino sprejel sklep ob obravnavi točke "Uvedba dodatnih gibalnih dejavnosti in projektov zdravega življenjskega sloga". Z njim predlaga ministrstvu, pristojnemu za izobraževanje, da v šolskem letu 2022/23 uporabi vse obstoječe mehanizme, s katerimi lahko poveča telesno dejavnost v šolskem času. To so gibanje v okviru jutranjega in popoldanskega varstva, dodatni in dopolnilni pouk športne vzgoje in podobno, ter v povečanje telesne dejavnosti vključiti tako učitelje kot učence. Odbor je tudi predlagal, da se ponovno vzpostavi program Zdrav življenjski slog, ki se je v vzgojno-izobraževalnih zavodih že izvajal ter pripravi sistemsko rešitev, ki bo dolgoročno izboljšala telesno aktivnost udeležencev izobraževalnega procesa.

Junija 2022 je minister za izobraževanje, znanost in šport sprejel pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v  izobraževalnem programu osnovne šole in v izobraževalnih programih gimnazije, ter pravilnik o izobrazbi vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojnem programu za dijaške domove. Bistven del novosti je posledica programskih širitev in posodobitev izobraževalnih programov, kar vključuje nove izbirne predmete in učinkovitejši sistem učne podpore priseljencev ob vključitvi v sistem vzgoje in izobraževanja, to pa je zahtevalo tudi urejanje z vidika strokovnih delavcev in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati. Novi pravilniki tako na novo določajo pogoje za strokovne delavce v skladu s sprejetimi spremembami oblik pomoči otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami v sistemu vzgoje in izobraževanja ter umeščanjem slovenskega znakovnega jezika v področje vzgoje in izobraževanja.

Junija 2022 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo predloge pravilnikov o spremembah in dopolnitvah pravilnikov o normativih in standardih s področja osnovnega in glasbenega izobraževanja:

• za izvajanje programa osnovne šole;
• za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom;
• za izvajanje programa glasbene šole;
• za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami.

Navedene spremembe pravilnikov določajo bolj ugodna merila za uvajanje delovnega mesta pomočnika ravnatelja, bolj ugodno izhodišče za določitev obsega sistemiziranega delovnega mesta svetovalnega delavca, nižji normativ za organizatorja šolske prehrane, nova merila za sistemizacijo delovnega mesta računovodje, spremembo izobrazbenih pogojev za opravljanje administrativnih del in možnost uvedbe novega, ter sistemizacijo dodatnih ur slovenščine oziroma začetnega pouka slovenščine za učence tujce.

Junija 2022 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje sprejel posodobitev Posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ki vključuje večjo avtonomijo šole pri fleksibilnosti programa, kar učencem omogoča več možnosti za individualni celostni napredek ter dodaja izvedbena priporočila za socialno varstvene zavode, ki se navezujejo na usmerjanje otrok/mladostnikov v centre za usposabljanje, delo in varstvo ter specifiko popoldanskih pedagoških dejavnosti.

Maja 2022 je ministrica za izobraževanje, znanost in šport sprejela Odredbo o spremembah Prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Na podlagi sklepov Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje so določeni učni načrti za obvezne predmete: Slovenščina, Matematika, Spoznavanje okolja, Naravoslovje v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, Naravoslovje v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, Družboslovje v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, Družboslovje v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, ter izbirni predmeti: Računalništvo, Šport, Likovno snovanje. Učni načrti se začnejo uporabljati v šolskem letu 2022/23.

Maja 2022 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo Javni razpis za izgradnjo zbirke e-knjig za domače branje za izposojo v šolskih knjižnicah. Javni razpis je namenjen uvajanju e-knjig v šolske knjižnice za domače branje zaradi zagotavljanja sočasnega branja besedil, kar omogoča dopolnjevanje knjižnične zbirke šol z dostopom do besedil v elektronski obliki. Cilj razpisa je priti do čim bolj celovite in uravnotežene zbirke naslovov za domače branje v e-formatu, ki so jih prijavitelji pripravljeni uvrstiti na distribucijsko platformo Biblos in izposojati po vnaprej dogovorjeni ceni ene izposoje za vsako od v zbirko uvrščenih e-knjig. Javni razpis je skupaj z nadgradnjo distribucijske platforme za izposojo e-knjig – Biblos za šolske knjižnice pilotni del projekta Vzpostavljanje modela uvajanja e-knjig v šolske knjižnice. Drugi del pilotnega projekta je javno naročilo Uporaba distribucijske platforme Biblos za izposojo e-knjig za domače branje.

Aprila 2022 je Državni zbor RS sprejel Zakon za urejanje položaja študentov, ki med drugim posega v Zakon o štipendiranju tako, da bodo po novem lahko pridobili štipendijo upravičenci, ki so prvič vpisani v program nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije, ne glede na njihovo starost (doslej le če so bili prvič vpisani pred dopolnjenim 22. letom starosti).

Na podlagi sprememb Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju julija 2019, ki sta opredelila izredno izobraževanje, je aprila 2022 ministrica za izobraževanje, znanost in šport, sprejela Pravilnik o razpisu in izvedbi vpisa v izredno izobraževanje po javno veljavnih izobraževalnih programih srednjega šolstva. Pravilnik opredeljuje postopek izdaje soglasja k obsegu razpisa za prvi vpis, razpisni in prijavno-vpisni postopek v izredno obliko izobraževanja po javnoveljavnih izobraževalnih programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega in strokovnega izobraževanja, gimnazij, poklicno-tehniškega izobraževanja ter poklicnega in maturitetnega tečaja v srednjih šolah, javnih organizacijah za izobraževanje odraslih in zasebnih izobraževalnih organizacijah. Opredeljena je tudi definicija izraza prvi vpis, ki pomeni prvi vpis kandidata v izredno obliko izobraževalnega programa na šoli. S tem je določeno, kdaj šola kandidata šteje v kvoto vpisnih mest, določenih s soglasjem ministra k obsegu razpisa za vpis. Maja 2022 je ministrica sprejela še Navodila o prilagajanju izrednega srednješolskega izobraževanja, ki opredeljujejo jasnejše določbe v zvezi s pogodbo o izobraževanju, interesnimi dejavnostmi v poklicnem in strokovnem izobraževanju, obveznimi izbirnimi vsebinami v splošnem izobraževanju in aktivnem državljanstvu.

Marca 2022 je Vlada RS sprejela Uredbo o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito, ki med drugim opredeljuje pravice oseb z začasno zaščito pri vključevanju v programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja in splošnega izobraževanja in višjega strokovnega izobraževanja. Uredba določa, da o vpisu v navedene programe oseb z začasno zaščito, ki formalne izobrazbe ne morejo dokazati z dokumenti, odloča izbrana šola ob upoštevanju smernic Zavoda RS za šolstvo. Oseba z začasno zaščito se lahko vpiše v izobraževalne in študijske programe tudi med šolskim oziroma študijskim letom, če ima šola razpoložljiva mesta. Zaradi vpisa oseb z začasno zaščito, ki kandidirajo za vpis v programe z omejitvijo vpisa, se lahko razpišejo dodatna mesta. Učenci z začasno zaščito imajo pravico do brezplačne malice, kosila in brezplačnega prevoza v šolo, dijaki z začasno za šolo pa imajo pravico do brezplačne malice.

Marca 2022 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje sprejel posodobitev Vzgojnega programa za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami z izvedbo priporočil za izvajanje vzgojnega programa. Prenovljeni vzgojni program prinaša nove oblike dela, pomoči in podpore na področju preventivnih dejavnosti, ki omogočajo zgodnje odkrivanje težav, kontinuiteto podpore in pomoči otroku, mladostniku, njegovi družini in šoli. Poudarek je na celostni obravnavi posameznika v obliki timskega sodelovanja strokovnih delavcev različnih področij.

Marca 2022 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Pravilnik o dodeljevanju štipendij za področje vzgoje in izobraževanja. Pravilnik ureja postopek, pogoje in merila za dodeljevanje štipendij študentom študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki je z zakonom in drugimi predpisi določena kot ustrezna za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. Cilji dodeljevanja štipendij po pravilniku so odziv na dolgoročne prednostne in zaposlitvene potrebe javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki izvajajo javno službo, spodbujanje k odločanju za pedagoške poklice, ter krepitev ugleda pedagoških poklicev.

Januarja 2022 je ministrica sprejela nov Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Med drugim nov pravilnik ne ureja več  postopkov usmerjanja za predšolske otroke, kar predstavlja uskladitev z novim sistemskim zakonom, tj. Zakonom o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki od leta 2019 ureja področje vzgoje predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Nov pravilnik med drugim tudi izpušča možnost, da se posamezni elementi vzgojnega programa (ki je namenjen otrokom, ki so vključeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ustanovljene za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami) izvajajo kot dodatna strokovna pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih ter določa, da se otroci s posebnimi potrebami v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami usmerjajo le, če imajo v strokovnem mnenju opredeljeno motnjo, za katerega je posamezen zavod ustanovljen.

Ukrepi, povezani s COVID-19

Decembra 2022 je minister za izobraževanje, znanost in šport sprejel Sklep o prilagoditvah splošne in poklicne mature v šolskem letu 2022/23, s katerim se zaradi nemotenega izvajanja mature v šolskem letu 2022/23 določijo prilagoditve predmetnih izpitnih katalogov, izvedba mature v dveh zaporednih izpitnih rokih, vodenje evidence elektronskih naslovov kandidatov splošne mature, vpogled v izpitno dokumentacijo, ugovor pri splošni maturi, utemeljeni razlogi za naknadni rok za vpogled pri splošni maturi, vračilo izpitne dokumentacije, priprava izpitnih listkov za ustni izpit in naloge nadzornih učiteljev.

Novembra 2022 je Državni zbor sprejel Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva, ki med drugim med začasnimi ukrepi določa samotestiranje učencev osnovne šole, dijakov in študentov s testi HAG za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa, pri čemer se testiranje opravi v domačem okolju. Sredstva za izvajanje samotestiranja se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Posamezniku pripada deset testov HAG za samotestiranje na mesec.

Oktobra 2022 je minister za izobraževanje, znanost in šport sprejel Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o nujnih kadrovskih ukrepih za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov v šolskem letu 2022/23 podaljšuje dodatno sistemizacijo delovnega mesta svetovalni delavec ter ponovno uvaja sodelovanje učiteljev, zaposlenih v javnem zavodu Center šolskih in obšolskih dejavnosti pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela ter začasno in občasno delo študentov.

Avgusta 2022, pred začetkom šolskega leta, je minister ob sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje objavil usmeritve za ravnanje vodstev vzgojno-izobraževalnih zavodov v primerih pojavnosti širjenja virusa SARS-CoV-2. Ukrepi za ravnanje so glede na epidemiološko situacijo predvideni v dveh fazah.

• v fazi 1, ko prevladuje različica SARS-CoV-2, ki se hitro širi v vseh skupinah prebivalstva in pri večini obolelih ne povzroča težjega poteka, ki zahteva bolnišnično zdravljenje, je ključno izvajanje osnovnih higienskih ukrepov, prezračevanje, samotestiranje obolelih in izločitev iz kolektiva, samozaščitno vedenje, spodbujanje k pravilnemu izvajanju higienskih ukrepov, zlasti učenje pravilne higiene rok in higiene kašlja;
• v fazi 2, ko se epidemiološka situacija slabša in prevladuje različica SARS-CoV-2, ki se hitro širi in povzroča težje potekajoče oblike covid-19 v tako visokem deležu, da bi brez dodatnih javno-zdravstvenih ukrepov nastopila preobremenitev zdravstvenega sistema, ob doslednem izvajanju osnovnih ukrepov izvajamo dodatne ukrepe: obdobno samotestiranje oseb brez simptomov, intenziviranje čiščenja/razkuževanja ter vrsto drugih ukrepov, s katerimi izvajalci glede na možnosti povečujejo fizično razdaljo in zmanjšujejo število stikov med udeleženci.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je bila imenovana Posvetovalna skupina za spremljanje gibanja virusa SARS-CoV-2, ki je pripravila dokument Navodila vzgojno-izobraževalnim zavodom ob sumu ali potrjenem primeru okužbe s SARS-CoV-2 v zavodu za šolsko leto 2022/23. Navodila se nanašajo na vse zavode na predšolski, osnovnošolski in srednješolski ravni, vključno z domovi za učence s posebnimi potrebami in dijaškimi domovi. Ta natančno opredeljujejo postopanje vodstva zavodov ob sumu okužbe s SARS-CoV-2 in potrjenem primeru okužbe s SARS-CoV-2.

Maja 2022 je Vlada RS sprejela Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, s katerim so bili ukinjeni začasni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19.

Maja 2022 je ministrica za izobraževanje, znanost in šport sprejela Sklep o spremembi Sklepa o izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela v javnih zavodih na področju vzgoje in izobraževanja v šolskem letu 2021/22, s katerim se je prenehalo izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih in srednjih šolah po modelu B v okviru modelov in priporočil v razmerah, povezanih z nalezljivo boleznijo Covid-19. Še vedno pa morajo šole upoštevati trenutne epidemiološke razmere in izvajati ukrepe, skladne s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Maja 2022 je ministrica za izobraževanje, znanost in šport sprejela Sklep o nujnih kadrovskih ukrepih za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov, s katerim se kot nujni kadrovski ukrep določi možnost dodatne sistemizacije delovnega mesta svetovalnega delavca v osnovni šoli, osnovni šoli s prilagojenim programom in zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami tudi za šolsko leto 2022/23.

Marca 2022 je ministrica za izobraževanje, znanost in šport sprejela Sklep o določitvi rokov za opravljanje izpitov in drugih obveznosti za dijake zaključnih letnikov v šolskem letu 2021/22, s katerim se zaradi nemotenega izvajanja mature in omilitev ter odpravo posledic COVID-19 v zvezi s pridobivanjem in zaključevanjem ocen določa dodatni rok za opravljanje dopolnilnega ali popravnega izpita za dijake zaključnih letnikov, omejitve pri opravljanju dopolnilnega ali popravnega izpita, rok za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja za opravljanje mature in rok za odjavo od mature.

Marca 2022 je Vlada RS sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, s katerim je določeno, da za učence, dijake, študente in zaposlene uporaba zaščitnih mask za ves čas izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ni več obvezna. Zaščitne maske pa so še vedno obvezne pri praktičnem pouku in praktičnem usposabljanju z delom pri kliničnih vajah.

Februarja 2022 je Vlada RS sprejela nov Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, s katerim se na področju vzgoje in izobraževanja opušča ugotavljanje izpolnjevanja pogoja preboleli, cepljeni in testirani (PCT) ter ukinja se samotestiranje v šolah, tako za zaposlene kot tudi za učence in dijake.

Januarja 2022 je ministrica sprejela Sklep o sestavi izpitnih komisij v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2021/22. Sklep določa prilagoditev sestave izpitne komisije za ustne izpite v srednjih šolah v šolskem letu 2021/22. V šolski izpitni komisiji za ustni izpit poleg predsednika in izpraševalca ni več obvezna prisotnost dodatnega člana. Poleg tega pa lahko izpraševalec izjemoma, zaradi odrejene karantene ali samoizolacije, sodeluje v šolski izpitni komisiji na daljavo. 

Januarja 2022 je ministrica  sprejela Sklep o ukrepih za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šolah v šolskem letu 2021/22. S sklepom se v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami določa ocenjevanje znanja do konca šolskega leta 2021/22. Med drugim se zmanjša število ocen pri posameznih predmetih, večina ocen pa ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih izdelkov. Izhodišče je, da se znanje učenca pri vseh predmetih ocenjuje skozi vse šolsko leto in ne samo v obdobju, ko se predmet izvaja. Učenci, ki zaradi odsotnosti v prvem ocenjevalnem obdobju pri posameznem predmetu niso pridobili nobene ocene, te lahko pridobijo do zaključka pouka v šolskem letu 2021/22.

2021

Posodobitev osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja

Vlada RS je aprila 2021 sprejela Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) in ga je Svet EU potrdil konec julija 2021. NOO vključuje večletni proces prenove vzgojnih in izobraževalnih programov, ki ga je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pričelo v februarju 2021. S sklepom ministrice je Zavodu RS za šolstvo (ZRSŠ) naročilo pripravo izhodišč za posodobitev izobraževalnih programov s prenovo učnih načrtov na ravni osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja, izhodišč za prenovo katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov srednjega strokovnega, srednjega poklicnega in nižjega poklicnega izobraževanja ter izhodišč za prenovo kurikula za vrtce.

Pri pripravi izhodišč mora ZRSŠ izhajati iz aktualne Analize učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji, upoštevati izsledke izvedenih poskusov s področja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, spoznanja razvojnih projektov in dejavnosti ter vzporedno nastajajočih konceptov. Proces priprave izhodišč mora slediti tudi strateškim ciljem in usmeritvam nastajajočega nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, v katerem za področji osnovnošolskega in srednje šolskega izobraževanja prevladuje krepitev digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj, ter drugim pomembnim strateškim razvojnim dokumentom Republike Slovenije.

Druge razvojne usmeritve

Decembra 2021 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, v javno razpravo posredovalo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. S predlogom se vzpostavlja pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika za gluhe in gluhoslepe, ki imajo pravico zapisano v odločbi o usmeritvi.

Decembra 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-N), ki se med drugim nanaša na cilje vzgoje in izobraževanja, obdelavo osebnih podatkov za namen vzpostavitve in delovanja zaščitenega državnega informacijskega sistema za upravljanje in vodenje šol ter šolske dokumentacije šolajočih, ter sestavo svetov vrtcev in šol.

Zakon po novem med cilji navaja vzgojo in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah ter negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja. Vzpostavlja tudi enoten državni informacijski sistem z najvišjim standardom varovanja podatkov in med drugim zajema: vpis v vrtec, osnovno in srednjo šolo, centralno matično knjigo, redovalnico, dnevnik, letni delovni načrt šole, državni šolski koledar, pogodbo o šolski prehrani, sklepe, obvestila, spričevala.

V svetu vrtca in šole bodo po novem trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki zaposlenih (prej pet) in trije predstavniki staršev, v srednji šoli pa po novem še dva predstavnika staršev (prej trije) in en predstavnik dijakov (prej dva).

Novembra 2021 je ministrica sprejela:

• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva;
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom;
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli;
• Pravilnik o spremembi Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva.

Navedene spremembe pravilnikov so med drugim posledica sprememb v srednješolskih izobraževalnih programih Aktivno državljanstvo in Interdisciplinarni tematski sklop. Učitelju, ki izvaja Aktivno državljanstvo, se lahko učna obveznost sorazmerno zmanjša. Šole, ki izvajajo interdisciplinarni tematski sklop, pa lahko oblikujejo dodatne skupine interdisciplinarnega sklopa.  Po vzoru normativa, ki velja za osnovne šole, se za srednje šole uvaja novo delovno mesto kuharja oziroma dietnega kuharja, saj naraščajo potrebe po pripravi obrokov na podlagi medicinsko indiciranih diet zaradi alergij, preobčutljivostnih reakcij na prehrano, motenj presnove in drugih kroničnih bolezni. Spremembe pravilnikov pa med drugim prinašajo tudi določene spremembe izobrazbenih pogojev pri zaposlitvi kuharja in tehničnega osebja.

Oktobra 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje sprejela Akcijski načrt za pripravo predloga umestitve slovenskega znakovnega jezika v sistem predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja za obdobje 2021–2024, ki ga je pripravila delovna skupina, v kateri so predstavniki strokovne javnosti (zavodi, ki izvajajo izobraževalne programe prilagojene gluhim in naglušnim, visokošolski zavod), interesnih združenj, ZRSŠ in ministrstva, pristojnega za izobraževanje. Z opredeljenimi aktivnostmi želimo celovito nasloviti posamezne vidike vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih – tako vsebino vzgojno-izobraževalnih programov kot tudi mehanizme, ki so nujni in podpirajo njihovo izvajanje. Akcijski načrt obsega štiri sklope nalog:

1. Analiza stanja in mehanizmi sprotne spremljave;
2. Naloge, povezane z  vzgojno-izobraževalnimi programi za gluhe in naglušne;
3. Promocija učenja in poučevanja SZJ;
4. Načrtovanje, usmerjanje in spremljanje aktivnosti.

Za vsak sklop opredeljuje načrt cilje ter pričakovane učinke, pa tudi vrsto predvidenih aktivnosti z navedbo kazalnikov, nosilcev, roka oziroma časovnega okvira in finančnih sredstev. Nosilci so aktivnosti v letu 2021 in 2022 že začeli izvajati. V teku je  evalvacijska študija trenutnega modela vzgoje in izobraževanja gluhih, nadgrajeno je zajemanje podatkov o gluhih in naglušnih učencih in dijakih, izvedeni so že utečeni in novo razviti programi usposabljanja za strokovne delavce. Več v poročilu o delu delovne skupine.

Oktobra 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-M), ki se nanaša na delovanje in status šolskih skladov. Sredstva iz šolskega sklada se lahko po novem namenijo tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj vzpodbudnih okolij na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev, če se na ta način zagotavljajo enake možnosti. Upravičenec do največ 0,3 % donacije posameznega rezidenta iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto je lahko tudi šolski sklad oziroma sklad vrtca, ki sredstva iz sklada namenja tudi otrokom, učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij.

Septembra 2021 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, objavilo Javni razpis za sofinanciranje selekcijskih in interesnih šolskih tekmovanj v šolskih letih 2021/22, 2022/23 in 2023/24, zaradi preostanka sredstev je dodatni javni razpis objavilo še januarja 2022. V obeh razpisih je bilo izbranih 20 interesnih tekmovanj in 19 selekcijskih tekmovanj (11 za osnovne šole in 8 za srednje šole).

Ministrstvo za infrastrukturo je s 1. septembrom 2021 s spremembo Zakona o prevozih v cestnem prometu posodobilo sistem subvencioniranih vozovnic za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih in uvedlo enotno subvencionirano vozovnico integriranega javnega potniškega prometa (IJPP). Vozovnica bo po enotni ceni 25 eurov za mesečno oz. 200 eurov za letno vozovnico omogočila neomejeno potovanje po vseh relacijah medkrajevnega javnega prevoza potnikov v Sloveniji, ne le med krajem bivanja in krajem izobraževanja. Vozovnica torej ne bo več relacijska ampak bo veljala za linije na območju celotne države.

Julija 2021 je Državni zbor RS sprejel spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki predvideva, da država zagotovi 100 odstotkov sredstev za obvezni program in 85 odstotkov sredstev za izvajanje razširjenega programa, torej dopolnilnega pouka, podaljšanega bivanja, jutranjega varstva, interesnih dejavnosti v zasebnih osnovnih šolah. Zasebnim šolam tudi postavlja kriterije za njihovo upravičenost do javnega financiranja. Tako morajo biti vpisane v razvid izvajalcev, vpisni pogoji morajo biti določeni tako, da zagotavljajo vpis učencev in dijakov ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Šole pa morajo imeti zaposlenih vsaj 80 odstotkov učiteljev, potrebnih za izvedbo programa.

Julija 2021 je ministrica sprejela:

• Pravilnik o spremembah Pravilnika o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami. Državna komisija za splošno maturo, Državna predmetna komisija za matematiko za splošno maturo in predstavniki Društva Bravo so dosegli soglasje o uporabi enostavnega računala pri izvedbi pisnega izpita iz matematike – Izpitna pola 1 na splošni maturi, pri kateri sicer uporaba tega pripomočka ostalim kandidatom, v skladu s Predmetnim izpitnim katalogom za matematiko za splošno maturo 2021, ni dovoljena.
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organizaciji in povračilu prevoznih stroškov za prevoze otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, saj ravnatelji srednjih šol težko najdejo prevoznika, ki ima prilagojeno vozilo za prevoz težje ali težko gibalno oviranega dijaka. Gibalna oviranost pri nekaterih dijakih je takšna, da se je dijak kljub oviri tako pri domačih kot organiziranih prevozih zmožen sam presesti iz invalidskega vozička na sedež v avto in obratno. Če dijaka na ta način lahko vozijo starši tudi sicer, ni potrebno, da bi za v šolo bilo kako drugače.

Julija 2021 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, v javno obravnavo posredovalo naslednje predloge novel pravilnikov z obrazložitvami:

• Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (sl),
• Pravilnika o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom (sl),
• Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (sl) in
• Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (sl).

Glavnina predlaganih sprememb navedenih pravilnikov je povezana s kadrovskimi okrepitvami na delovnih mestih svetovalnega delavca, knjižničarja, pomočnika ravnatelja, organizatorja praktičnega usposabljanja z delom ter na računovodskih, administrativnih in tehničnih delovnih mestih, Predlog vsebuje tudi novo delovno mesto kuharja oziroma dietnega kuharja v srednjih šolah.

Junija 2021 je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) z Vlado RS podpisal Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, s katerim se spreminja oziroma ureja:

• zamik dneva izplačila plače na najpozneje 10. dan v mesecu,
• višina regresa za prehrano in letni dopust za leto 2021,
• povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, višina dnevnic in terenskega dodatka, kilometrine za uporabo lastnega avtomobila v službene namene,
• nagrade dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse ter
• cenzus za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči za člane reprezentativnega sindikata.

Po novem naj bi se višina regresa za prehrano usklajevala dvakrat letno, višina nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči enkrat letno, kot delovna doba, ki se upošteva za pridobitev pravice do jubilejne nagrade, pa šteje tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.

Marca 2021 je ministrica sprejela spremembe in dopolnitve Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami in Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom, slednji pa je bil dodatno spremenjen še julija 2021. Navedene spremembe in dopolnitve pravilnikov, se bodo začele uporabljati s šolskim letom 2021/22.  

Spremenjeni pravilniki povečujejo obseg sistemiziranega delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti, kar bo osnovnim šolam dodatno omogočalo zagotavljanje kakovosti in učinkovitega doseganja ciljev tudi v pogojih izobraževanja na daljavo.

Osnovne šole bodo po novem lahko sistemizirale in zaposlile romske pomočnike, ki že več kot 10 let v izobraževalnem sistemu predstavljajo pomemben povezovalni člen med romskimi otroki, njihovimi starši in strokovnimi delavci vzgojno-izobraževalnih ustanov. Osnovne šole in zavodi, ki izvajajo prilagojene in/ali posebni program vzgoje in izobraževanja za učence s posebnimi potrebano, bodo po novem lahko, tako kot redne osnovne šole, sistemizirale tudi delovno mesto strokovnega delavca za delo z učenci Romi.  

Pravilniki tudi zvišujejo zahtevano raven izobrazbe za računovodje. Po novem morajo imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali ustrezno. Pravilnik, ki ureja normative v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom, pa znižuje normativ za sistemizacijo računovodja.

Pravilnika tudi nižata normativ za kuharja za pripravo malic v osnovni šoli, saj le-ta vključuje tudi pripravo medicinsko indiciranih diet, ki jih predpiše zdravnik. Po novem lahko šola kuharje zaposli na različnih delovnih mestih (Kuhar IV,  Dietni kuhar IV, Kuhar V in Dietni kuhar V) glede na doseženo stopnjo poklicne oziroma strokovne izobrazbe in pridobljene dodatne kompetence pri pripravi dietnih jedi.

Maja 2021 je ministrica sprejela novi Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj, ki ga je pristojno ministrstvo februarja posredovalo v medresorsko usklajevanje in javno obravnavo. Pravilnik ureja pogoje, postopek izbora in način financiranja in upravičene stroške za sofinanciranje šolskih tekmovanj iz znanja ter šolskih tekmovanj za nadarjenosti, spretnosti in popularizacijo znanja za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Pravilnik opredeljuje tudi način opredelitve števila zlatih in srebrnih priznanj ter postopek izbora in upravičene stroške mednarodnih tekmovanj, organiziranih v Republiki Sloveniji.

Marca 2021 je ministrica sprejela Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dokumentaciji v osnovni šoli, ki je bil februarja posredovan v medresorsko usklajevanje in je povezan z uskladitvijo z Zakonom o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju. Strokovno poročilo mobilnega tima in druga poročila ter opravljena diagnostika je shranjena v osebni mapi učenca in je zato je nujno, da se v primeru prešolanja učenca na drugo šolo omogoči prenos osebne mape in tako zagotavlja kontinuiteta pomoči in razumevanja težav otroka.

Marca 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje sprejela spremembe in dopolnitve Pravilnika o šolskem koledarju v srednjih šolah, ki se bo začel uporabljati s šolskim letom 2021/22 in spreminja nekatere roke (izpitov in zaključka pouka), odpravlja neusklajenosti s področnima zakonoma v zvezi z določanjem vsebin letnega delovnega načrta, ažurira nazive statističnih regij in spreminja datume začetka posameznih počitnic, t.j. pouka prostih dni (praznike) in odpravlja neuskaljenost s Pravilnikom o dokumentaciji v srednjih šolah.

Januarja 2021 je ministrica sprejela spremembe

• Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva,
• Pravilnika o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom,
• Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli,

ki vključujejo določbe o možnosti dodatnega zmanjša tedenskega števila ur pouka glede na dosedanjo ureditev za učitelja, ki opravlja naloge organizatorja informacijskih dejavnosti in ima ustrezna znanja in kompetence.

Januarja 2021 je bil objavljen Pravilnik o postopku in pogojih za pridobitev nazivov strokovnih delavcev v prilagojenem programu za predšolske otroke in v posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v socialno-varstvenih zavodih, ki ga je sprejela ministrica za izobraževanje in s katerim se ureja postopek in pogoje za pridobitev naziva strokovnih delavcev, ki izvajajo prilagojeni program za predšolske otroke ali posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v socialno-varstvenih zavodih. Ti strokovni delavci so s pravilnikom dobili možnost imenovanja v naziv, kot velja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju.

Ukrepi, povezani s COVID-19

Decembra 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19. V skladu z zakonom je v primeru poslabšanja epidemiološke situacije odločitev za prehod na izobraževanje na daljavo za določen čas v pristojnosti ravnatelja, po posvetovanju z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje in Nacionalnim inštitutom za varovanje zdravja.  Vzgojno-izobraževalnim zavodom je dana tudi možnost, da lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez objave prostega delovnega mesta, in sicer do 31. avgusta 2022.

Decembra 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o prilagoditvah splošne in poklicne mature v šolskem letu 2021/22. S sklepom se določijo prilagoditev predmetnih izpitnih katalogov, izvedba mature v dveh zaporednih izpitnih rokih, vodenje evidence elektronskih naslovov kandidatov splošne mature, vpogled v izpitno dokumentacijo, ugovor, utemeljene razloge za naknadni rok za vpogled pri splošni maturi, vračilo izpitne dokumentacije, imenovanje in sestava šolske izpitne komisije, roki, priprava izpitnih listkov za ustni izpit, razporeditev in obveščanje kandidatov pri pisnih izpitih, termini ustnih izpitov in zagovorov, naloge nadzornih učiteljev, priprava izpitnega prostora, odmor v času pisnih izpitov, priprava kandidatov na pisni izpit in potek ustnega izpita.

Oktobra 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o nujnih kadrovskih ukrepih za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ). V skladu s sklepom lahko v šolskem letu 2021/22 delovno obveznost učiteljev v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) opravljajo tudi zaposleni v CŠOD, če izpolnjujejo pogoje za strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. V VIZ lahko začasno in občasno pod vodstvom mentorja sodelujejo tudi študenti magistrskega programa druge stopnje za učitelja. Slednje se jim šteje za delovne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu. V decembru je bil sklep dodatno dopolnjen z možnostjo dodatnega zaposlovanje svetovalnih delavcev v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom ali zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

Oktobra 2021 je Vlada RS sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2. Sprememba odloka je med drugim določila, da se poveča pogostnost presejalnega testiranja za vse zaposlene na vsakih 48 ur. Dodatno je sprememba odloka uvedla samotestiranje za vse učence osnovne šole, dijake in študente, tudi za udeležbo v športnih programih, športno rekreativnih dejavnostih in za obšolske dejavnosti.

Septembra 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o nujnih kadrovskih ukrepih za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov. V skladu s sklepom lahko zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v šolskem letu 2021/22, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, zagotovijo gluhim in naglušnim učencem ter dijakom, ki so usmerjeni v programe o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, strokovnega delavca za tolmačenje slovenskega znakovnega jezika.

6. septembra je pričel veljati vladni Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti,cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 po katerem samotestiranje izvajajo učenci 7., 8. in 9. razreda ter dijaki srednjih šol, udeleženci izobraževanja odraslih in študenti. Samotestiranje izvedejo tudi otroci in mladostniki, vključeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ustanovljenih za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ter učenci, ki so vključeni v tretjo do šesto stopnjo posebnega programa, razen če iz objektivnih razlogov to ni mogoče. Učenci, dijaki, udeleženci izobraževanja odraslih in študenti se samotestirajo enkrat tedensko na domu s hitrimi antigenskimi testi, ki jih brezplačno dobijo v lekarni, sredstva za teste se zagotovijo iz državnega proračuna.

Odlok zaposlenim na področju dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu nalaga izpolnjevanje pogoja PCT.  Za opravljanje dela kot PCT pogoj šteje tudi testiranje s hitrim antigenskim testom za samotestiranje, ki se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih. Delodajalci v vzgoji in izobraževanju zagotovijo sredstva za samotestiranje in določijo čas in kraj samotestiranja, ki je lahko izvedeno v domačem okolju ali na delovnem mestu. Proti zaposlenim, ki ne izpolnjujejo pogojev PCT delodajalci v skladu z odlokom ukrepajo  v skladu s predpisom, ki ureja varstvo in zdravje pri delu, predpisi, ki urejajo delovna razmerja in kolektivnimi pogodbami. Osebam in zaposlenim, ki pogoja PCT ne izpolnjujejo, se ne dovoli uporaba storitev ali udeležbe ali prisotnost pri izvajanju dejavnosti.

Po Sklepu o izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela v javnih zavodih na področju vzgoje in izobraževanja v šolskem letu 2021/22se jev novem šolskem letu delo v osnovnih in srednjih šolah začelo izvajati po modelu B, ob upoštevanju modelov in priporočil v razmerah, povezanih z nalezljivo boleznijo Covid-19. Vzgojno-izobraževalni zavodi morajo pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela upoštevajo trenutne epidemiološke razmere in izvajati ukrepe, skladne s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

S Sklepom o izvajajnju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo se izobraževanje na daljavo v osnovnih in srednjih šolah izvaja v primeru: začasne omejitve ali prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, epidemiološkim ukrepom prilagojene organizacije izobraževalnega dela (izmenski pouk ...), ugotovitve pristojnega inšpektorata, da zavod ne izpolnjuje predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 ali napotitve posameznih oddelkov v karanteno.

Marca in aprila 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o prilagoditvah splošne in poklicne mature v šolskem letu 2020/21, s katerim se določajo prilagoditve predmetnih izpitnih katalogov, ocenjevanje, izvedba mature v dveh zaporednih izpitnih rokih, vodenje evidence elektronskih naslovov kandidatov splošne mature, vpogled v izpitno dokumentacijo, ugovor, vračilo izpitne dokumentacije, imenovanje in sestava šolske izpitne komisije, roki, priprava izpitnih listkov za ustni izpit, razporeditev in obveščanje kandidatov pri pisnih izpitih, termini ustnih izpitov in zagovorov, naloge nadzornih učiteljev, priprava izpitnega prostora, priprava kandidatov na pisni izpit, potek ustnega izpita in izvedba izpita iz četrtega predmeta poklicne mature.

1. aprila 2021 so skladno z odlokom vlade zaradi slabše epidemološke slike osnovne in srednje šole po vsej državi zaprle svoja vrata. 12. aprila 2021 so se ponovno ta odprla za učence vseh razredov osnovne šole in za dijake zaključnih letnikov srednješolskega izobraževanja (glede na trajanje programa – 4 ali 3 leta). Ostali dijaki so se vrnili v šole po hibridnem modelu, kjer se polovica razredov tedensko menja med učenjem v šoli in izobraževanjem na daljavo. 10. maja 2021 so se v šole vrnili vsi dijaki srednješolskega izobraževanja brez hibridnega poučevanja.

8. marca so skladno z Odlokom o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (UL RS) srednje šole ponovno začele izvajati pouk tudi za preostale dijake, ki so se dotlej izobraževali na daljavo, in sicer po prilagojenem modelu C. Tako se od 8. marca stalno v šoli izobražujejo dijaki zaključnih letnikov in vsi dijaki programov nižjega poklicnega izobraževanja. Ostali dijaki se izmenično izobražujejo en teden v šoli in en teden na daljavo tako, da je pri pouku polovica teh dijakov oziroma oddelkov

15. februarja 2021 so vse osnovne šole v Sloveniji začele izvajati pouk za učence vseh razredov, v šole pa so se vrnili tudi dijaki zaključnih letnikov srednješolskega izobraževanja ter vsi dijaki, vključeni v nižje poklicno izobraževanje. Skladno z Odlokom o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (UL RS), sprejetim februarja 2021, se morajo zaposleni v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja praviloma enkrat tedensko testirati na virus SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi.

Februarja 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje sprejela Pravilnik o metodologiji financiranja zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov izvajalcem storitev na področju vzgoje, izobraževanja in znanosti. Pravilnik določa metodologijo financiranja zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov izvajalcem storitev na področju vzgoje, izobraževanja in znanosti iz sredstev državnega proračuna. Merila za financiranje so število zaposlenih in število otrok, učencev, dijakov ali študentov ob upoštevanju standardnih stroškov na zaposlenega in na udeleženca. Obdobje financiranja upravičenih stroškov zaščitne opreme traja od 1. marca 2021 do prenehanja izvajanja ukrepov obvezne uporabe osebne zaščitne opreme ter dezinfekcije prostorov zaradi preprečevanja širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Februarja 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19 (PKP8), na podlagi katerega so polnoletni dijaki, ki se v šolskem letu 2020/21 redno izobražujejo na javnoveljavnih izobraževalnih programih v Republiki Sloveniji in niso zaposleni, upravičeni do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov.

25. januarja 2021 so se v osnovne šole v regijah, kjer je epidemiološka slika to omogočala, vrnili učenci od 1. do 3. razreda, v za učence ostalih razredov in učence od 1. do 9. razreda in dijake vseh srednješolskih programov v regijah s slabo epidemiološko sliko je izobraževanje še vedno potekalo na daljavo.

Januarja 2021 je ministrica sprejela Sklep o izvajanju intenzivnega tečaja slovenščine v šolskem letu 2020/21 za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, s katerim se omogoča izvedbo intenzivnega tečaja slovenščine do konca pouka v šolskem letu 2020/21 in ne nujno v prvem ocenjevalnem obdobju šolskega leta oziroma do konca januarja tekočega šolskega leta, kot je to sicer določeno. Sklep tudi določa, da se preizkus znanja slovenščine po opravljenem tečaju v času izvajanja pouka in vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo ne opravlja.