2025

Posodobitev osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja

Marca 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v javno obravnavo poslalo  predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli. Predlogi sprememb se med drugim nanašajo na uvedbo novega predmeta v osnovni šoli tehnika in digitalne tehnologije, vzgojno delovanje šole in zagotavljanje varnosti v osnovni šoli, vključevanje učencev Romov, vpis, prepis in odlog šolanja, opravičevanje odsotnosti učencev od pouka, ocenjevanje učencev ter zagotavljanje brezplačnega prevoza.

Februarja 2025 je Vlada RS sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlogi sprememb se med drugim nanašajo na obseg sredstev za razvoj in investicije na področju vzgoje in izobraževanja, izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v slovenskem znakovnem jeziku, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti vrtcev in šol, novosti v postopku imenovanja in razrešitve ravnatelja vrtca oz. šole, strokovni in karierni razvoj strokovnih delavcev, spremembo pristojnosti sveta javnega vrtca oz. šole ter obdelava osebnih podatkov in vodenje evidence osebnih podatkov za financiranje prevozov.

Financiranje sistema vzgoje in izobraževanja

Osrednja sprememba predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se nanaša na določitev obsega sredstev za razvoj in investicije na področju vzgoje in izobraževanja, ki so vezana na delež bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer v višini 0,5 odstotka. Takšno zakonsko določilo bo v prihodnjem obdobju zapolnilo vrzel, ki je v zadnjih desetletjih nastala na področju vzgoje in izobraževanja. Gre za obseg sredstev, ki bodo namenjena za financiranje razvojnih nalog, programov in projektov ter investicij v izobraževalno infrastrukturo. Sredstva se bodo od 1. januarja 2027 vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke BDP, v skladu s proračunskimi možnostmi, dokler se ne doseže ciljna vrednost deleža v bruto domačem proizvodu (BDP), to je 0,5 odstotka.

Poleg osrednje spremembe zakon naslavlja tudi druge pomembne vidika financiranja sistema vzgoje in izobraževanja. Izpostaviti velja določilo, ki zavodom za učence s posebnimi potrebami, glasbenim šolam in osnovnim šolam s prilagojenim programom omogoča, da v njihovo stvarno premoženje ne vlaga zgolj občina ustanoviteljica, pač pa tudi sosednje občine – pri tovrstnih vzgojno-izobraževalnih zavodih namreč v praksi velja, da zaradi manjšega števila učencev predstavljajo »regijske« zavode, torej zavode s programi, ki jih obiskujejo otroci in učenci več različnih občin.

Predlog enofaznega imenovanja ravnatelja 

Najpomembnejša novost v postopku imenovanja ravnatelja, ki se predlaga s spremembami zakona je uvedba instituta soglasja namesto mnenja ministra in s tem uvedba enofaznega postopka imenovanja ravnatelja oziroma direktorja. Po dosedanjem postopku je namreč svet zavoda izbral kandidata in zaprosil za mnenje ministra, po pridobljenem mnenju oziroma izteku roka za podajo mnenja, pa je izbranega kandidata tudi imenoval. Zaradi dvofaznega postopka (ko je svet zavoda najprej izbral kandidata, potem pa ga je po pridobljenem mnenju še imenoval) se je povečalo tveganje za morebitna koruptivna ravnanja v vmesnem obdobju, na kar je opozarjala tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Da bi se preprečil političen vpliv ministra na izbiro najustreznejšega kandidata za ravnatelja, bo zakon določil primere, v katerih minister zavrne soglasje k imenovanju ravnatelja.

Predlog zakona po novem določa tudi razloge, ki zavezujejo svet zavoda, da ravnatelja oziroma direktorja razreši pred iztekom mandata. Do sedaj v ZOFVI namreč ti razlogi niso bili določeni in so se pri razrešitvi upoštevali zakonsko določeni razlogi, kot jih določa zakon, ki ureja zavode. Poleg razlogov, ki izhajajo že iz zakona, ki ureja zavode, bi po novem svet zavoda bil zavezan, da razreši ravnatelja, ki ne izvrši inšpekcijske ali pravnomočne sodne odločbe in ravnatelja, če računsko sodišče ugotovi hudo kršitev obveznosti dobrega poslovanja ali če je ravnatelj pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev ali zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Ker je praksa pokazala, da v določenih primerih sveti zavodov niso opravili svoje naloge in kljub obstoju zakonskih razlogov ravnatelja niso razrešili, je s predlaganimi spremembami ta pristojnost po novem dana ministru.

Formalizacija okvira ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti

Vladni predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vzpostavlja tudi predlog zakonske podlage za okvir ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Predlagana dopolnitev zakona na enem mestu povzema temeljne elemente okvira ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Med drugim določa, da vrtci in šole ugotavljajo in zagotavljajo kakovost s samoevalvacijo, s čimer se institucionalna samoevalvacija določa kot temeljni sistemski pristop ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Predlog vrtcem in šolam omogoča, da avtonomno opredelijo relevantne cilje glede na kontekst šole ali vrtca, hkrati pa določa, da se pri tem gibljejo znotraj predpisanih področij evalvacije ter nabora standardov in kazalnikov, ki jih predpiše minister. Predlog zakona tudi opredeljuje temeljne vire ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na ravni sistema, to so podatki nacionalnega preverjanja znanja, splošne in poklicne mature, nacionalnih evalvacijskih študij, raziskav, poročil šolske inšpekcije in druga poročila ter mednarodne raziskave na področju izobraževanja.

Prenova delovanja šolske inšpekcije

Januarja 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo predlog Zakona o šolski inšpekciji. Predlog zakona prinaša kar nekaj novosti v delovanju šolske inšpekcije. Osrednji novosti sta uvedba sistemskih pregledov in nudenje strokovne pomoči.

Predlog zakona določa, da šolska inšpekcija z namenom spremljanja in zagotavljanja kakovosti delovanja zavezancev vrtcev in šol po novem izvaja sistemske preglede, s katerimi celovito pregleduje, spremlja in ocenjuje skladnost razumevanja, organizacije in izvajana dejavnosti vzgoje in izobraževanja pri posameznem vzgojno-izobraževalnem zavodu. Predlog določa, da se sistemski pregledi izvajajo na podlagi letnega programa dela šolske inšpekcije. Pri zavezancih se sistemski pregled opravi praviloma vsako peto leto. Vsebine sistemskih pregledov se izbirajo glede na analize dejavnikov tveganja, ki jih opravi šolska inšpekcija ali tudi na predlog ministra. V skladu s predlogom zakona v postopku sistemskega pregleda inšpektor za ugotovljene nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, ne izreka inšpekcijskih ukrepov, ampak v primeru neskladnosti delovanja upravičenca z zakonodajo inšpektor poda zavezancu potrebna navodila za pripravo akcijskega načrta za odpravo ugotovljenih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti. O opravljenem sistemskem pregledu inšpektor pripravi poročilo.

Predlog zakona tudi določa, da pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora in sistemskega pregleda daje šolska inšpekcija po novem tudi strokovno pomoč zavezancem v zvezi z izvajanjem zakonodaje, ki ureja delo inšpekcije in s tem povezanimi predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja in varstva predšolskih otrok.

Hkrati se s predlogom zakona ukinja delitev inšpekcijskega nadzora na redni, izredni in ponovni. Namesto tega predlog zakona določa poenoten postopek, ki se izvaja z namenom, da se zagotovi zakonito delovanje zavezanca ter se lahko začne na podlagi različnih dejavnikov (pobude, prijave, obvestila, izrednega dogodka, splošne ocene tveganja, neodprave nepravilnosti v postopku sistemskega pregleda). Vsako prejeto pisanje se po predlogu zakona vsebinsko pregleda z namenom ugotavljanja obstoja tveganj za kršitve predpisov iz pristojnosti šolske inšpekcije, obenem pa lahko šolska inšpekcija prednostno obravnava zadeve iz svoje pristojnosti, ki so z vidika javnega interesa z letnim programom dela določene kot prioritetna področja dela. 

Predlog zakona uvaja še nekaj drugih novosti, med drugim:

• po novem v okviru pristojnosti nadzora šolske inšpekcije navaja tudi domove za učence in dijaške domove, zasebnike, ki izobražujejo po programih s pridobljeno javno veljavnostjo ter fizične osebe zasebnega prava, ki izvajajo dejavnost varstva predšolskih otrok,
• posebej opredeljuje možnost inšpektorja, da poda zgolj pisno opozorilo, če presodi, da je to zadosten ukrep,
• širi nabor eksplicitno navedenih ukrepov in predlogov, ki jih ima na voljo inšpektor v postopku inšpekcijskega nadzora, med katerimi je po novem tudi razveljavitev vzgojnega ukrepa.

Uvedba novega predmeta tehnika in digitalne tehnologije

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli med drugim med predmete obveznega programa uvaja nov predmet tehnika in digitalne tehnologije. Cilj uvedbe predmeta je osvajanje digitalnih veščin ter ozaveščanje o nevarnostih in pasteh prekomerne uporabe elektronskih naprav. Predlog zakona vključuje tudi prehodni režim, v katerem je določen rok sprejetja prenovljenega posebnega dela izobraževalnih programov. Predmetnike in učni načrt za predmet tehnika digitalne tehnologije bi naj sprejel v skladu s predlogom pristojni strokovni svet najkasneje do 31. decembra 2027, pouk predmeta pa bi se naj začel izvajati najkasneje s 1. septembrom 2028. Ker je uvedba novega predmeta načrtovana v 7. razred osnovne šole, se zakon spreminja tudi v delu, ki ureja obseg obveznih izbirnih predmetov na način, da bodo učenci v 7. razredu lahko izbrali največ dve uri (in ne več tri, kot je bilo sedaj možno ob soglasju staršev) obveznih izbirnih predmetov. V 8. in 9. razredu pa bi lahko, ob soglasju staršev, izbrali tudi tri ure obveznih izbirnih predmetov. 

Prenova vzgojnega delovanja šole

S predlogom sprememb Zakona o osnovni šoli se na novo definira vzgojno delovanje šole. Med drugim se ukinja vzgojni načrt šole kot samostojni dokument. Vsebine vzgojnega delovanja se prenesejo v letni delovni načrt. 

Nove vsebine s področja vzgojnega delovanja, ki jih mora vsebovati letni delovni načrt predstavljajo predvsem opredelitev vzgojnih dejavnosti ter načine spremljanja in evalviranja vzgojnih dejavnosti, ki so tako preventivne in proaktivne kot tudi dejavnosti, ki jih šola izvaja v primeru kršitev pravil šolskega reda.

Predlog spremembe zakona predvideva spremembo vsebine člena, ki ureja pravila šolskega reda. Osnovna šola v pravilih šolskega reda natančneje opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev, pravila obnašanja in ravnanja, načine in ukrepe zagotavljanja varnosti, določi vzgojne dejavnosti za kršitve pravil ter postopke vzgojnega delovanja, organiziranost učencev. Posebno se določi, da mora šola v pravilih šolskega reda določiti postopek pregleda učenčevih predmetov (torba, omarica ipd.) v primeru, da učenec poseduje prepovedane ali nevarne snovi ter postopek začasnega zasega prepovedanih predmetov. Opredeli se tudi postopek začasnega zasega elektronskih naprav, če jih učenec ne uporablja skladno z zakonskimi določili. 

Zakon pojem vzgojnega ukrepanja oži na vzgojni opomin, ki je definiran kot vzgojni ukrep, ki se lahko izreče učencu, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti ob predhodnih kršitvah niso dosegle namena. Ob tem pa zakon po novem opredeljuje nabor hujših kršitev zaradi katerih se učencu neposredno izreče vzgojni opomin. Posamezen vzgojni opomin se izreče za dobo 12 mesecev, kar pomeni, da se lahko prenaša v drugo šolsko leto. V tem obdobju šola z učencem izvaja vzgojne dejavnosti. Na vzgojni opomin lahko učenec in njegovi starši vložijo ugovor. 

S predlogom zakona se podrobneje opredeli tudi postopek opravičevanja odsotnosti. Zakon natančno definira, v katerih primerih lahko razrednik, kljub prejetemu opravičilu, odsotnosti ne opraviči. Dodan je tudi zapis, da lahko šola, v primeru daljših neopravičenih odsotnosti deluje tudi vzgojno, obvesti pristojni Center za socialno delo in poda predlog prekrška zoper starše. 

Zagotavljanje varnosti v osnovnih šolah

Predlog sprememb Zakona o osnovni šoli uvaja novo poglavje, ki ureja področje zagotavljanja varnosti v osnovnih šolah. V tem okviru opredeljuje izjeme od obiskovanja pouka, prešolanje, omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav, pregled osebnih predmetov ter odgovornost staršev.

Uredi se možnost izjeme od obiskovanja pouka za tiste učence, ki s svojim obnašanjem ogrožajo varnost in zdravje ostalih udeležencev na način, da se jim prilagodi izvajanje pouka in doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja. Natančneje je opredeljeno tudi prešolanje na drugo šolo v primeru treh izrečenih vzgojnih opominov. 

Predlog zakona uvaja tudi omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav v času izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti na način, da je uporaba mogoče le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu z letnim delovnim načrtom. O uporabi učenčevih elektronskih naprav odloči učitelj, ki izvaja vzgojno-izobraževalno ali drugo delo. Uporaba učenčevih elektronskih naprav je izjemoma dovoljena tudi, če učenec potrebuje elektronsko napravo iz zdravstvenih razlogov ali v drugih utemeljenih primerih, določenih s pravili šolskega reda. 

Predlog spremembe zakona določa pravno podlago za pregled osebnih stvari (torba, omarica ipd.) v primeru suma posedovanja prepovedanih oziroma nevarnih stvari. Predlagana je tudi uvedba člena, ki določa odgovornost staršev ter jim nalaga dolžnost nadzora nad predmeti, ki jih učenci prinašajo v šolo.

Nacionalni program finančnega opismenjevanja

Vlada je januarja 2025 sprejela nov Nacionalni program finančnega opismenjevanja, katerega cilj je s sodelovanjem različnih deležnikov izboljšati finančno pismenost in odgovorno odločanje vseh državljanov. Predvidena je vzpostavitev osrednje spletne strani s finančnimi vsebinami, pomembna novost pa je tudi usmeritev, da se finančno opismenjevanje vključi v osnovnošolske in srednješolske programe kot samostojni predmet oziroma kot del predmeta in drugih dejavnosti, in sicer v minimalnem obsegu 35 ur v programih osnovnih šol in prav toliko tudi v programih srednjih šol. 

Druge razvojne usmeritve

Ukrepi za krepitev digitalnih kompetenc ter kompetenc za trajnostni razvoj in finančno pismenost

Februarja 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis »Eksperimentalni in pilotni projekti – Razvoj in krepitev kompetenc za trajnostni razvoj in finančno pismenost«, katerega namen je prispevati k razvoju in krepitvi kompetenc za trajnostni razvoj in finančno pismenost pri otrocih, učencih, dijakih in študentih v vrtcih (samo za kompetence trajnostnega razvoja), osnovnih in srednjih šolah, javnih višjih strokovnih šolah in višjih strokovnih šolah s koncesijo, s poudarkom na ustreznih didaktičnih pristopih za zmanjšanje vrzeli med vzgojo in izobraževanjem, vsakdanjim življenjem in potrebami trga dela. 

Za uresničitev ciljev javnega razpisa je pomembno sodelovanje ključnih deležnikov (vzgojno-izobraževalni zavodi (VIZ), javni zavodi po 28. členu ZOFVI, javni visokošolski zavodi, javni raziskovalni zavodi) in zunanjih deležnikov iz lokalnega in širšega okolja, ki se ukvarjajo s področjem trajnostnega razvoja/finančne pismenosti (npr. javne ustanove, neprofitne organizacije, gospodarske organizacije in/ali njihova združenja, podjetja, društva in druge organizacije civilne iniciative, mladinske organizacije, lokalne skupnosti, kulturne, športne ustanove, nevladne organizacije, posamezniki itd.). 

Cilj javnega razpisa je izvedba eksperimentalnih in pilotnih projektov razvoja in krepitve kompetenc za trajnostni razvoj in kompetenc finančne pismenosti učečih v VIZ, ki imajo izkušnje z razvojem sodobnih didaktičnih pristopov in pedagoških strategij aktivnega poučevanja na razpisanem področju, ob upoštevanju dosedanjih rezultatov razvoje stroke doma in v tujini. Za namen javnega razpisa je do vključno leta 2026 na voljo 1.765.547,67 EUR iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Februarja 2025 je Ministrstvo za digitalno preobrazbo objavilo Javni razpis za financiranje izobraževanj otrok in mladih za krepitev digitalnih kompetenc ter spodbujanje in promocijo naravoslovnih in tehniških poklicev za leti 2025 in 2026, s katerim želi povečati digitalno vključenost mladih, spodbujati in promovirati naravoslovne in tehniške poklicee ter pridobivanje digitalnih kompetenc do vključno 6. ravni po evropskem okviru digitalnih kompetenc za državljane (DigComp 2.21)

Predmet javnega razpisa je financiranje programov neformalnega izobraževanja mladih (tečaji, delavnice, učni tabori in druge oblike dela z mladimi) za spodbujanje zanimanja za naravoslovne in tehniške poklice, digitalne tehnologije, njihovo razumevanje ter odgovorno in varno uporabo ter pridobivanje digitalnih kompetenc do vključno 6. ravni po okviru digitalnih kompetenc za državljane. V okviru tega javnega razpisa so financirane aktivnosti, ki so razdeljene v naslednje tri sklope:

• Sklop A (ciljna skupina dekleta in ženske, stare med 6 in 29 let): IKT vsebine za dekleta in ženske;
• Sklop B (ciljna skupina: otroci in mladi, ne glede na spol, med 6. in 29. letom starosti): Umetna inteligenca;
• Sklop C (ciljna skupina: enako kot za sklop B): Dvig digitalnih kompetenc otrok in mladih.

Namen aktivnosti v okviru Sklopa A je ustvariti ustrezno podporno in vključujoče okolje, ki bo spodbujalo raziskovanje ter stremelo k ustvarjanju vključujoče in enakopravne družbe ter večjemu odločanju deklet in žensk za študijsko oziroma karierno pot na področju IKT. 

S sklopom B se mladim želi zagotoviti priložnosti za spoznavanje uporabe in učenje o umetni inteligenci. Udeleženci bodo razvijali spretnosti in znanja ter spoznavali zanimive poklice prihodnosti, ki se razvijajo na področju IKT in so povezani z umetno inteligenco. 

Namen sklopa C pa je podpora najrazličnejšim dejavnostim za mlade, ki so zanimive, vključujoče, vsebinsko ustrezne glede na pogoje razpisa ter omogočajo praktično učenje in s tem razvoj digitalnih kompetenc mladih, hkrati pa zagotavljanje priložnosti za spoznavanje in učenje o naprednih digitalnih tehnologijah, kot so: tehnologija veriženja blokov, podatkovna analitika in vele podatki, internet stvari, obogatena resničnost, navidezna resničnost, 3D tiskanje, kvantno računalništvo, računalništvo na robu, robotika in avtomatizacija, biometrija, računalništvo v oblaku, avtonomna vozila in tehnologija 5G. Udeleženci bodo s tem razvijali spretnosti in znanja ter spoznavali zanimive poklice prihodnosti, ki se razvijajo na področju IKT. 

Višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo javnega razpisa, je 6.710.400,00 EUR.

Ukinitev mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme

Februarja je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti s katerim ukinja mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je pričel veljati 18. aprila 2023, je namreč uvedel mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme kot nov ukrep za spodbujanje digitalne vključenosti. Ta mehanizem, ki ga je v skladu z zakonom vzpostavil Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, je omogočal izposojo računalniške opreme ranljivim skupinam prebivalstva.

Kljub dobrim namenom je mehanizem naletel na operativne izzive. Ob velikem številu prispelih vlog (več kot 20.000) se je izkazal za preveč okornega, administrativno zahtevnega in počasnega. To je otežilo delovanje javnega sklada in bistveno podaljšalo čas obdelave vlog ter izdaje odločb o dodelitvi opreme. Zato spremembe zakona prinašajo spremembe, s katerimi se ukinja omenjeni mehanizem, upravičencem pa se računalnike dodeli v trajno last, takoj po vročitvi.

Zagotovitev opreme IKT za vzgojno-izobraževalne zavode

Ministrstvo je februarja objavilo Poziv k oddaji potreb vzgojno-izobraževalnih zavodov za dodelitev opreme informacijsko-komunikacijske tehnologije. Cilj projekta je zagotovitev opreme IKT na vzgojno-izobraževalnih zavodih za potrebe reformnega procesa definiranega v Načrtu za okrevanje in odpornost ter izboljšanje učinkovitosti in kakovosti izobraževalnega procesa s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije na vseh ravneh izobraževanja (osnovnošolsko, srednješolsko, višješolsko, izobraževanje odraslih), krepiti dvig digitalnih kompetenc na celotni ravni izobraževalnega sistema ter zmanjševanje digitalnega razkoraka.

Ukrepi za zmanjšanje primanjkljaja strokovnih delavcev

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med drugim uvaja spremembe, ki omogočajo dopolnilno delo zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih pri istem delodajalcu, in sicer največ za petino delovnega časa za določen čas enega leta za že zaposlenega delavca. Gre za nov ukrep, ki bo deloma pripomogel k reševanju kadrovske stiske. Uvedba dopolnilnega dela pri istem delodajalcu bo vzgojno-izobraževalnim zavodom omogočila izvajanje razvojnega oziroma raziskovalnega dela, ki ga ni mogoče izvesti z novimi zaposlitvami. Ker razvojno oziroma raziskovalno delo izvajajo tudi zaposleni na javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, se možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo omogoča tudi tem zavodom. 

Predlog zakona med drugim tudi uvaja kot novo možnost pridobitve ustrezne pedagoške, pedagoško-andragoške oziroma specialnopedagoške izobrazbe mikrodokazila kot krajša izobraževanja in usposabljanja v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in so namenjena pridobitvi specifičnih znanj, spretnosti oziroma kompetenc s pedagoškega, pedagoško-andragoškega oziroma specialnopedagoškega področja. 

Zaradi pomanjkanja ustreznega pedagoškega kadra s področja naravoslovja, tehnike, svetovalnega dela in posebnih potreb je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje septembra in oktobra 2024 spremenilo že objavljeni Javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2024/2025 tako, da je predvidenih 100 razpisanih štipendij v višini 200€ mesečno dvignilo na 300 razpisanih štipendij v višini 300€ mesečno, obenem pa v okviru razpisa omogočilo že obstoječim štipendistom dodatnih 50 štipendij z dvigom štipendije iz obstoječih 200€ na 300€ mesečno. V novembru 2024 ter januarju 2025 je na tej podlagi dodelilo 345 štipendij. Namen javnega razpisa je spodbujanje mladih za izobraževanje v tistih pedagoških študijskih programih za pridobitev izobrazbe, po katerih se izobražujejo za opravljanje poklicev, za katere je zaznati neskladje med trenutnim in prihodnjim obsegom razpoložljivega kadra ter predvidenim obsegom delovnih mest na področju vzgoje in izobraževanja. Z mehanizmom štipendiranja se te diplomante motivira, da se zaposlijo na področju vzgoje in izobraževanja za najmanj toliko časa (preračunano na polni delovni čas), kolikor je trajalo štipendijsko razmerje.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je marca 2025 v okviru Javnega razpisa študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v študijskem letu 2024/25 437 strokovnim delavcem, ki so vpisani v študijske programe, ki se z razpisom sofinancirajo in s katerimi bodo izpolnjevali pogoje za strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju, dodelilo subvencijo šolnine v višini 99,12% šolnine posameznega študijskega programa. Predmet razpisa so bili predvsem študijski programi za izpopolnjevanje izobrazbe, ki zagotavljajo alternativno pot do učiteljskega poklica ali širitev poklicne kvalifikacije že obstoječim kadrom v šolstvu. Glede na omejena finančna sredstva so v nabor programov, za katere je mogoče pridobiti subvencijo za nadaljnje izobraževanje, vključeni tudi nekateri študijski programe za pridobitev izobrazbe, in sicer za področje posebnih potreb in računalniškega opismenjevanja.

Februarja 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pripravilo predlog Pravilnika o spremembi Pravilnika o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Sprememba pravilnika je v tem, da izbrani kandidat opravlja pripravništvo v vrtcu ali šoli, s katero se je prijavil na razpis, prav tako je s pravilnikom sedaj predpisan način menjave vrtca ali šole tekom izvajanja pripravništva. V pravilniku se tudi črta določba, da lahko kandidat, ki se z izbiro ne strinja, na ministrstvo vloži ugovor, saj je to odveč, glede na to, da sam izbere zavod, s katerim se prijavi na razpis. 

Spodbude za profesionalni razvoj strokovnih delavcev

Februarja 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za izbor in sofinanciranje programov profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2025/26. Predmet razpisa je izbor programov profesionalnega usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, ki se objavijo v Katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za šolsko leto 2024/25, ter med njimi izbor tistih, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Programi profesionalnega usposabljanja so krajše oblike programov kariernega razvoja, ki so namenjene strokovnemu in disciplinarnemu razvoju posameznega strokovnega delavca oziroma strokovnega aktiva v vzgoji in izobraževanju.

Javni razpis določa naslednje prednostne teme, ki jih je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje:

• poučevanje, učenje in vrednotenje dosežkov v učnem in študijskem procesu s poudarkom na sodobni učni tehnologiji in inovativnih pristopih poučevanja in učenja,
• trajnostni razvoj in aktivno državljanstvo,
• nadarjeni v vzgojno-izobraževalnem procesu ter vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (senzibilizacija in usposabljanje za uporabo novih pedagoških metod in pristopov),
• izvajanje vseživljenjske karierne orientacije s poudarkom na zagotavljanju enakih možnosti ranljivih skupin,
• socialno čustvene kompetence in dobrobit v vzgoji in izobraževanju ter opolnomočenje strokovnih delavcev za soočanje s temami duševnega zdravja in odvisnosti,
• svetovalno delo v vzgojno izobraževalnem in študijskem procesu,
• razvoj sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku, dvojezičnosti/večjezičnosti in medijske pismenosti.

Predviden obseg sredstev, namenjena sofinanciranju programov profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2025/26, je 350.000,00 EUR.

Z vladnim predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se med drugim uvaja možnost napredovanja za tiste strokovne delavce, ki doslej niso imeli možnosti napredovanja, denimo laboranti ali inštruktorji praktičnih vsebin. Na ta način se zagotavlja enakopraven položaj strokovnih delavcev v kariernem napredovanju.

Dopolnitev izobrazbenih pogojev za učitelje

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje januarja v medresorsko usklajevanje poslalo naslednje pravilnike o izobrazbi vzgojiteljev in učiteljev:

• Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju
• Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole
• Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije

Bistven del novosti je posledica programskih širitev in posodobitev izobraževalnih programov, kar zahteva tudi urejanje z vidika strokovnih delavcev in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati. Tako se med drugim za učitelje tujih jezikov po novem priznavajo kot ustrezni tudi končan univerzitetni študijski program prevajalski študij in študijski program prevajanja in tolmačenja ustrezne smeri oz. magistrski študijski program druge stopnje prevajanje, prevajanje in tolmačenje, jezikovno posredovanje in prevajanje ter tolmačenje, ustreznih smeri. Poleg tega pa se za določene strokovne delavce priznava tudi magistrski študij uporabne psihologije in nacionalna poklicna kvalifikacija tolmač slovenskega znakovnega jezika kot posebna kompetenca za učitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku.

Podpora gluhoslepim v vzgoji in izobraževanju

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med drugim umešča slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih kot uradni jezik v sistemu vzgoje in izobraževanja, pri čemer gre za uskladitev z Ustavo Republike Slovenije. Z vpisom določila o možnosti izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v slovenskem znakovnem jeziku oziroma jeziku gluhoslepih za otroke in mladostnike z gluhoto ali težko izgubo sluha oziroma za otroke in mladostnike z gluhoslepoto se tem otrokom tako zagotavlja ustavna pravica do kakovostne vzgoje oziroma pouka v njihovem naravnem jeziku.

Decembra 2024 in ponovno marca 2025 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v medresorsko usklajevanje poslalo predlog Zakona o uporabi jezika gluhoslepih. Med drugim se predlog zakona dotika podpore gluhoslepim osebam v vzgoji in izobraževanju. Pravica do razvoja jezika gluhoslepih, kot jo opredeljuje predlog zakona (4. člen), tako med drugim vključuje: 

• zagotavljanje temeljnih jezikovnih virov, tehnologije in didaktičnih gradiv, ki so prilagojeni potrebam oseb z gluhoslepoto,
• usposabljanje svojcev za uporabo prilagojenih načinov sporazumevanja z osebami z gluhoslepoto ter
• zagotavljanje usposabljanja strokovnih in drugih delavcev v zavodih in drugih organizacijah, ki delajo ali se srečujejo z osebami z gluhoslepoto, za uporabo prilagojenih načinov sporazumevanja. 

Zakon predvideva, da pristojna ministrstva, med katerimi sta tudi ministrstvi, pristojni za izobraževanje in visoko šolstvo, za namen zagotavljanja omenjene pravice razpisujejo letne in večletne programe in projekte.

Prevozi otrok in mladostnikov 

S predlogom sprememb Zakona o osnovni šoli se podrobneje opredeli, da se o načinu (brezplačnega) prevoza dogovorita osnovna šola in lokalna skupnost, slednja pa je dolžna sprejeti pravilnik. Otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo ogrožajoče zdravstveno stanje, mora ponudnik prevozov, poleg voznika zagotoviti tudi spremljevalca. 

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vnaša določilo o zagotavljanju prevozov otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami iz sredstev državnega proračuna; združujejo se prevozi, ki so urejeni v posameznih predpisih na področju vzgoje in izobraževanja otrok, učencev in dijakov v Republiki Sloveniji. Hkrati pa se z evidenco osebnih podatkov za financiranje prevozov otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zmanjšujejo birokratski postopki in vzpostavlja poenostavljen in pregleden postopek oddajanja potreb po prevozih, ki jih v skladu s sprejetimi zakoni zagotavlja država.

Vključevanje Romov v sistem vzgoje in izobraževanja

V predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli se dodaja določba, da se pouk dopolnilno izobraževanje slovenskega jezika in kulture organizira tudi za učence, ki so pripadniki romske skupnosti. Ker predstavlja nerazumevanje slovenščine kot učnega jezika eno izmed večjih preprek za doseganje ciljev in standardov znanja pri številnih učencih, ki so pripadniki romske skupnosti, se z navedeno spremembo želi doseči uspešnejšo integracijo učencev Romov. Na podlagi zakonske spremembe bo mogoče v podzakonskem aktu šolam, ki jih obiskujejo učenci Romi, sistemizirati ure slovenskega jezika v večjem obsegu.

S predlogom sprememb zakona o osnovni šoli pa se ustvari tudi zakonska podlaga za zbiranje podatkov o učencih, ki so pripadniki romske skupnosti. Na podlagi števila romskih učencev so šole upravičene do ugodnejših normativov za oblikovanje oddelkov v katerih so učenci Romi, sistemizacije delovnega mesta romskega pomočnika ter dodatnih strokovnih delavcev za delo z Romi. Podatki o številu romskih učencev so se do sedaj pridobivali na podlagi ocen.

Februarja 2025 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo Javni razpis za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov+. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov vzpostavitve in delovanja večnamenskih romskih centrov+, v katerih se bodo izvajale aktivnosti, namenjene krepitvi in izboljševanju socialno-ekonomskega položaja pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji, dvigu kakovosti njihovega življenja, spodbujanju in krepitvi njihovega vključevanja v širšo skupnost ter vzpostavljanju zaupanja in sodelovanja z večinskim prebivalstvom.

Večnamenski romski center predstavlja prostor, namenjen izvajanju različnih aktivnosti za pripadnike romske skupnosti. Aktivnosti sledijo ciljem javnega razpisa in so namenjene izboljšanju in krepitvi socialno-ekonomskega položaja pripadnikov romske skupnosti ter dvigu kakovosti njihovega življenja, prav tako spodbujajo in krepijo njihovo vključevanje v širšo skupnost ter prispevajo k vzpostavljanju zaupanja in sodelovanja z večinskim prebivalstvom. V tem smislu center predstavlja tudi povezovalno središče in prostor sodelovanja med lokalno romsko skupnostjo in lokalnim večinskim prebivalstvom.

Center mora v skladu s cilji javnega razpisa skozi celotno obdobje izvajanja projekta zagotavljati med drugim vsebine, namenjene socialnemu vključevanju, med katere spadajo vsebine za krepitev socialnih in komunikacijskih kompetenc, vsebine, namenjene spodbujanju vključevanja romskih otrok, mladostnikov in odraslih v izobraževalne procese, vsebine, namenjene spodbujanju vključevanja na trg dela, ter vsebine, namenjene izboljšanju finančne in IKT pismenosti.

V okviru javnega razpisa se med drugim zasledujejo naslednja specifična cilja na področju vzgoje in izobraževanja:

• pridobivanje in krepitev socialnih, jezikovnih, komunikacijskih in drugih funkcionalnih kompetenc;
• podpora v prizadevanjih za izstop iz kroga revščine preko vključevanja na trg dela, v izobraževalne procese in usposabljanja oziroma vključevanja v druge programe aktivacije.
•  

Skupna razpoložljiva višina nepovratnih namenskih sredstev javnega razpisa za leta 2025, 2026, 2027, 2028 in 2029 znaša 5.500.000,00 EUR. Javni razpis delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada plus.

Vpis, prepis in odlog šolanja

S predlogom sprememb Zakona o osnovni šoli se podrobneje ureja postopek vpisa v prvi razred ter prepisa v osnovno šolo izven šolskega okoliša, v katerem učenec prebiva pred začetkom obiskovanja pouka. Podrobneje se uredi tudi možnost prepisa na drugo šolo v času šolanja. Natančneje pa se ureja tudi postopek odloga šolanja, tako za učence, ki še ne obiskujejo osnovne šole kot tiste, ki obiskujejo prvi razred. Opredelijo se roki, do katerih morajo starši podati predlog za odlog šolanja. 

Ocenjevanje znanja učencev

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli prinaša tudi spremembe na področju ocenjevanja znanja učencev. Večja sprememba je pri ocenjevanju tretješolcev, ki se bo po novem ocenjevalo opisno in ne številčno. Sprememba zakona prinaša možnost ugovora tudi na obvestilo o zaključnih ocenah in ne samo na ocene v spričevalu oziroma v zaključnem spričevalu. Podrobneje je definiran celoten postopek odločanja o ponavljanju učencev od 3. do 6. razreda. Dodana je definicija, da učenci 7. in 8. razreda razred ponavljajo tudi v primeru neudeležbe na popravnem izpitu in ne zgolj v primeru neuspešno opravljenega izpita. Podrobneje se opredeli neocenjene učence: tisti, ki so neocenjeni zaradi opravičenih odsotnosti imajo možnost prilagoditev ocenjevanja, učenci, ki pa so neocenjeni zaradi neopravičenih odsotnosti, pa opravljajo predmetni izpit. Neudeležba na predmetnem izpitu pomeni nujno opravljanje popravnega izpita, v tem primeru pa učenci od 4. do 6. razreda, ki se popravnega izpita ne udeležijo ali ga ne uspešno opravijo, ponavljajo razred. 

Izobraževanje na domu otrok s posebnimi potrebami

Predlog zakona predvideva, da lahko otroci s posebnimi potrebami uveljavljajo pravico do izobraževanja na domu tudi med šolskim letom. Ravno tako se uvaja možnost, da lahko otroci s posebnimi potrebami, ki so zaradi neuspešnega izkazovanja znanja naslednje leto obiskovali pouk v šoli, ponovno uveljavljajo pravico do izobraževanja na domu.

Globe

Predlog zakona predvideva širitev nabora glob za šolo in starše v primeru kršitev zakonskih določb. Predvidene so globe za šole pri kršitvah s področja vzgojnega delovanja, staršem pa se bo v primeru kršitev odgovornosti glede nadzora nad predmeti, ki jih učenec prinaša v šolo, ravno tako lahko izrekla globa.

Dopolnitev sestavin izobraževalnega programa

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vsebuje tudi določbe, ki spreminjajo sestavine izobraževalnih programov in pomenijo poseg v posebni del programov. Sestavine posebnega dela programa so še vedno okvirno opredeljene, dodani pa so drugi programski dokumenti, ki predstavljajo podlago za pomemben segment vzgojno-izobraževalnega dela (npr. smernice, navodila, priporočila).

Spremembe pristojnosti svetov zavodov

Bistvo predlaganih sprememb pristojnosti sveta zavoda v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je zagotoviti učinkovito in strokovno pravno varstvo zaposlenim v zvezi z njihovimi pravicami iz delovnega razmerja in hkrati razbremenitev članov svetov zavodov odločanja o kršitvah iz delovnega razmerja za zaposlene v šoli, za kar ti praviloma niso ustrezno usposobljeni/nimajo ustreznih kompetenc. Gre za primere redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko svet zavoda ne bo pritožbeni organ, temveč bo mogoče uveljavljati le sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.

Status že potrjenih učbenikov v postopkih potrjevanja novih učnih načrtov in katalogov znanja

Ministrstvo je februarja 2025 pripravilo predlog Pravilnika o spremembi Pravilnika o potrjevanju učbenikov. Predlog spremembe pravilnika se nanaša na status že potrjenih učbenikov v postopkih potrjevanja novih ali spremenjenih učnih načrtov oziroma katalogov znanja. V postopku potrjevanja novega ali spremenjenega učnega načrta oziroma kataloga znanja posameznega predmeta bi v skladu s predlagano spremembo že potrjeni učbenik veljal še največ tri šolska leta od začetka šolskega leta, v katerem se začne uvajati učni načrt oziroma katalog znanja.

Ukrepi za zmanjšanje gibalnega primanjkljaja

Februarja 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo predlog Pravilnika o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa na državni ravni za področje športne vzgoje otrok in mladine, ki med drugim naslavlja gibalni primanjkljaj otrok in mladine. Med drugim vključuje sofinanciranje oddelkov z dodatno športno ponudbo v vse razrede osnovne šole, na novo določa predmet, pogoje, merila in višino sofinanciranja za vse nacionalne prostočasne programe športa. Prav tako se s pravilnikom določa znanstvenoraziskovalna dejavnost na področju športa otrok in mladine - letno spremljanje telesnega in gibalnega razvoja šolajočih se otrok in mladine (v okviru Športnovzgojnega kartona) ter sofinanciranje kampanje za ozaveščanje o pomenu športa, športnega udejstvovanja in spodbujanja rednega ukvarjanja s športom med otroki in mladino.

2024

Posodobitev osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja

Predlog nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033

Julija 2024 je Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 pripravila končni predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. Predlagani strateški cilji in ukrepi usmerjajo h kakovostnemu in k trajnostno naravnanemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu, ki je utemeljen z znanstvenimi spoznanji, gradi na dobrih praksah stroke slovenskega vrtca in šole ter se občutljivo in prožno prilagaja na izzive sodobne družbe. V dokumentu je skupaj opredeljenih 21 strateških ciljev, 55 strateških podciljev in 306 ukrepov, ki so razdeljeni v 6 prednostnih področij. To so družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja, zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika, poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja, profesionalni in karierni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju, sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti in vzgojno-izobraževalni sistem, ter vzgojno-izobraževalni sistem.

Predlagani strateški cilji in ukrepi med drugim napotujejo vzgojno-izobraževalni sistem v naslednje smeri razvoja:

• Vzgojno delovanje vrtcev in šol
• Spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture
• Razvoj digitalne pismenosti
• Krepitev kulturno-umetnostne vzgoje
• Podpora psihosocialnemu razvoju ter socialnemu in čustvenemu učenju otrok in mladostnikov
• Krepitev inkluzivne naravnanosti
• Zagotavljanje pogojev za dobro duševno in telesno zdravje
• Kakovostno poučevanje in učenje
• Kakovostno izobraženi, usposobljeni in zadovoljni strokovni in vodstveni delavci
• Nadgrajen sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo
• Boljše sodelovanje ustanov in strokovnjakov v podporo strokovnega dela
• Vsebinsko bolj usklajeno delo zavodov: prioritetna področja (razvojni načrt, letni delovni načrt), stalno strokovno izpopolnjevanje, podpora zunanjih strokovnjakov, samoevalvacija

Bistvene spremembe, ki jih prinaša končni predlog nacionalnega programa glede na osnutek, predstavljen februarja, se nanašajo med drugim na področje srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, splošne in poklicne mature, gibalne aktivnosti učencev, dijakov in odraslih, predšolske vzgoje, glasbenega izobraževanja, dijaških domov in vključenosti priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem.

Med drugim je srednješolska izobrazba zapisana kot nacionalni standard, kar pomeni, da naj bi država vsakemu posamezniku omogočila pridobitev najmanj srednješolske izobrazbe kadar koli v življenju.

V zadnje triletje osnovne šole naj bi se dodala ena ura športa na teden. Vsakemu učencu in dijaku pa naj bi se zagotovilo pogoje za pet ur gibanja na teden (v okviru obveznega predmeta, izbirnih predmetov, razširjenega programa osnovne šole, interesnih dejavnosti, športnih dni, obveznih izbirnih vsebin). Poleg skupnega povečevanja stabilnih virov financiranja za izobraževalne ustanove od vrtca do konca srednje šole, program predvideva tudi dodatno financiranje vzgojno-izobraževalnih zavodov, za katere se ugotovi, da zaradi posebnih okoliščin, v okviru katerih delujejo (na primer geografska oddaljenost od gospodarskih in kulturnih središč, socialno ekonomska razvitost okoliša, večje število učencev priseljencev in podobno), potrebujejo dodatna finančna sredstva, da se bodo lahko ustrezno odzivali na raznolike potrebe vključenih v zavod.

Prenova izobraževalnih programov s prenovo učnih načrtov

Zavod Republike Slovenije za šolstvo je maja 2024 je za prenovo izobraževalnih programov v različne kurikularne komisije (za različna področja dela, skupne cilje, področja, predmete, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje - skupaj 63) imenoval 917 članov, od tega jih skoraj petina (166) svetovalcev ZRSŠ, ostali pa zunanji člani, od tega jih 224 prihaja z visokošolskih zavodov. Julija 2024 je objavljeno poročilo o napredku Prenova vzgojno izobraževalnega sistema za zeleni in digitalni prehod.

Prenova učnih načrtov za osnovne šole in gimnazije in drugih programskih dokumentov poteka vzporedno. Kurikularne komisije so avgusta 2024 pripravile osnutke učnih načrtov in so jih učitelji in drugi strokovni delavci pred začetkom novega šolskega leta obravnavali v študijskih skupinah. Zavod Republike Slovenije za šolstvo je avgusta 2024 na konferenci ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov predstavil spremembe, za katere si prizadevamo pri prenavljanju kurikularnih dokumentov in pri tem izpostavil vlogo ravnateljev ter namenil posebno pozornost vrednotenju znanja.

Reforma Nacionalnega preverjanja znanja

Vloga nacionalnega preverjanja znanja bo s šolskim letom 2024/25 deloma spremenjena, čeprav ohranja namen dodatne povratne informacije o znanju učencev. Udeležba na nacionalnem preverjanju znanja bo ob šestošolcih in devetošolcih postala obvezna tudi za vse tretješolce. Rezultati nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu bodo poslej imeli tudi večji vpliv na vpis za srednjo šolo, saj bodo ob šolskih ocenah upoštevani kot merilo za vpis v programe z omejitvijo vpisa. Izvedba nacionalnega preverjanja znanja je s spremembo šolskega koledarja prestavljena v marec in april.

Avgusta 2024 je v Uradnem listu objavljen Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli, ki sledi noveli Zakona o osnovni šoli. Pravilnik med drugim podrobneje definira naloge državne in predmetnih komisij ter Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in Državnega izpitnega centra. S pravilnikom so urejene kršitve učencev pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ), vrste ukrepov in postopek izrekanja ukrepov. Dodani so še členi, ki urejajo neudeležbo in upravičene razloge za neudeležbo pri NPZ, način določitve nadomestnih točk za eno ali več nalog v primeru manjkajočih ali neocenjenih nalog v preizkusu in odprava napak pri zapisu dosežkov. Natančneje so opredeljeni način in trajanje NPZ, vpogled v ovrednotene preizkuse znanja, zahteva za ponovno vrednotenje posameznih nalog, obveščanje o dosežkih učenca in način in rok hranjenja dokumentacije.

Avgusta 2024 je v Uradnem listu objavljena Odredba o merilih za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja ter gimnazij, ki določa merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja ter gimnazijskega izobraževanja. Kandidate se razvršča za vpis v programe z omejitvijo vpisa na podlagi seštevka zaključnih ocen vseh obveznih predmetov iz 7., 8. in 9. razreda (do 60 odstotkov celotne vsote) in dosežka na nacionalnem preverjanju znanja iz učnega jezika (slovenščine oziroma italijanščine ali madžarščine na narodno mešanih območjih) in matematike (vsak največ po 20 odstotkov celotne vsote). Vsota odstotkov, uporabljena za razvrščanje, se izračuna po posebni formuli. Nova merila veljajo tudi za vpis v programe, za katere je potrebno opraviti preizkus nadarjenosti oziroma spretnosti, le da kot dodatni kriterij umeščajo še dosežek na tem preizkusu.

Spremenjeni koncept razširjenega programa osnovne šole

Februarja 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli. Zakon prinaša prenovo koncepta razširjenega programa osnovne šole. Spremembe namreč opredeljujejo, da se doslej veljavni elementi razširjenega programa (podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti) preoblikujejo z izvajanjem vsebin s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje, pa tudi vsebinami s področja učenja učenja. Zakon se neposredno povezuje s sprejetim kurikularnim dokumentom, ki podrobneje opredeljuje vsa tri področja. Izbira vsebin in vključevanje v dejavnosti je za učence prostovoljno. Vsebine se ne ocenjujejo. Šola bi ob uveljavitvi zakona program lahko izvajala pred, med in po pouku. Šola je učencem prvega razreda dolžna ponuditi omenjene vsebine pred in po koncu obveznega programa (pouka). V tem smislu se otrokom pred in po koncu obveznega programa zagotovijo strukturirane dejavnosti (s strukturiranimi dejavnostmi zagotovljeno varstvo).

Avgusta 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole. Pravilnik med drugim po novem določa izobrazbene pogoje za učitelje posameznih predmetov v razširjenem programu, učitelja dodatne podpore nadarjenim učencem ter učitelja dodatne podpore za učencev z učnimi težavami. Poleg tega pa pravilnik dopolnjuje pogoje za učitelja slovenskega znakovnega jezika, učitelja individualne in skupinske pomoči, učitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku, svetovalnega delavca, računalnikarja - organizatorja informacijskih dejavnosti ter laboranta.

Junija 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, ki določa spremenjene normative, ki so posledica zakonske uveljavitve prenovljenega koncepta razširjenega programa. Zaradi ukinitve oddelkov podaljšanega bivanja, ki so služili za osnovo sistemizacije računovodskih in administrativnih delovnih mest ter delovnih mest ravnatelja, pomočnika ravnatelja in hišnika, se členi, ki urejajo sistemizacijo opisanih delovnih mest, ustrezno ovrednotijo na način, da se upoštevajo zgolj oddelki obveznega programa in bolnišnični oddelki.

V pravilniku je jasneje definirana obveznost vzgojno-izobraževalnega dela ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, uvedena je metodologija izračuna ur razširjenega programa, ki temelji na številu oddelkov in številu učencev, definirani so tudi normativi za oblikovanje skupin v razširjenem programu. Uvaja se normativ za izvajanje dejavnosti šole v naravi v času nočnega počitka.

Ureditev šolanja na domu

Februarja 2024 objavljene spremembe v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli se dotikajo tudi področja izobraževanja učencev na domu. Med ostalim bodo zagotovile enakovreden izobrazbeni standard z učenci, ki se izobražujejo v šoli. To pomeni, da bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, po novem opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda.

Zgodnejše učenje tujega jezika

Novela zakona o osnovni šoli je februarja 2024 uvedla obvezni prvi tuji jezik v 1. razred osnovne šole. Na podlagi izvedbe poskusa »Uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanja koncepta razširjenega programa v osnovni šoli« je bila v praksi preizkušana uvedba obveznega prvega tujega jezika v 1. razred. Ugotovljeno je bilo, da je bilo k pouku 1. tujega jezika že v šolskem letu 2016/17 vključenih kar 92,73 odstotka prvošolcev, delež pa se je z leti še povečeval.

Prilagajanje sistema za večjo inkluzivnost vzgoje in izobraževanja

Februarska novela Zakona o osnovni šoli uvaja v osnovno šolo pouk slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.

Junija 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, ki v sistem se umešča tudi delovno mesto učitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku in učitelja za delo z gluhoslepimi, uvaja se možnost dodelitve spremljevalca na podlagi poročila mobilnega tima ter prehodni režim za šole, ki bodo do leta 2028 vstopale v prenovljeni koncept razširjenega programa.

Tem spremembam sledijo tudi Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami, Pravilnik o izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu ter Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom.

Junija 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah (ZGim-E). Ena od sprememb zakona zagotavlja zakonsko podlago za možnost izvajanja tečaja slovenščine za dijake novince, ki niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji ali so se v Republiki Sloveniji prvič vključili v deveti razred osnovne šole in niso uspešno opravili preizkusa znanja slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2. V praksi se je namreč izkazalo, da učenci, ki se vključujejo v osnovne šole v 9. razredu, ne dosegajo zadostnega znanja slovenskega jezika za uspešno delo v srednji šoli.

Avgusta 2024 je, sledeč novelama Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, v Uradnem listu objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tečaju slovenščine za dijake v srednjih šolah.

Predlog enofaznega imenovanja ravnatelja

Maja 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlogi sprememb se med drugim nanašajo na novosti v postopku imenovanja in razrešitve ravnatelja vrtca oz. šole, spremembo pristojnosti sveta javnega vrtca oz. šole ter obdelava osebnih podatkov in vodenje evidence osebnih podatkov za financiranje prevozov ter evidenc podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnosti učencev in dijakov.

Najpomembnejša novost v postopku imenovanja ravnatelja, ki se predlaga s spremembami zakona je uvedba instituta soglasja namesto mnenja ministra in s tem uvedba enofaznega postopka imenovanja ravnatelja oziroma direktorja. Po dosedanjem postopku je namreč svet zavoda izbral kandidata in zaprosil za mnenje ministra, po pridobljenem mnenju oziroma izteku roka za podajo mnenja, pa je izbranega kandidata tudi imenoval. Zaradi dvofaznega postopka (ko je svet zavoda najprej izbral kandidata, potem pa ga je po pridobljenem mnenju še imenoval) se je povečalo tveganje za morebitna koruptivna ravnanja v vmesnem obdobju, na kar je opozarjala tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Da bi se preprečil političen vpliv ministra na izbiro najustreznejšega kandidata za ravnatelja, bo zakon določil primere, v katerih minister zavrne soglasje k imenovanju ravnatelja.

Predlog zakona po novem določa tudi razloge, ki zavezujejo svet zavoda, da ravnatelja oziroma direktorja razreši pred iztekom mandata. Do sedaj v ZOFVI namreč ti razlogi niso bili določeni in so se pri razrešitvi upoštevali zakonsko določeni razlogi, kot jih določa zakon, ki ureja zavode. Poleg razlogov, ki izhajajo že iz zakona, ki ureja zavode, bi po novem svet zavoda bil zavezan, da razreši ravnatelja, ki ne izvrši inšpekcijske ali pravnomočne sodne odločbe in ravnatelja, ki je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper človekove pravice in svoboščine, zoper čast in dobro ime, zoper človekovo zdravje, zoper delovno razmerje in socialno varnost ter zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Ker je praksa pokazala, da v določenih primerih sveti zavodov niso opravili svoje naloge in kljub obstoju zakonskih razlogov ravnatelja niso razrešili, je s predlaganimi spremembami ta pristojnost po novem dana ministru.

Formalizacija okvira ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti

Z majskim predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v javno razpravo poslalo tudi predlog zakonske podlage za okvir ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Predlagana dopolnitev zakona na enem mestu povzema temeljne elemente okvira ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Med drugim določa, da vrtci in šole ugotavljajo in zagotavljajo kakovost s samoevalvacijo, s čimer se institucionalna samoevalvacija določa kot temeljni sistemski pristop ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju. V okvir kakovosti umešča eksterna preverjanja znanja, inšpekcijo, mednarodne raziskave in delo Sveta za kakovost in evalvacije.

Junija 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah (ZGim-E), ki v gimnazije uvaja nov organ – petčlanski strokovni tim za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti. Zakon določa, da šole izvajajo samoevalvacijo in v okviru letnega načrtovanja avtonomno določajo kazalnike kakovosti, strokovni tim pa v sodelovanju z ravnateljem pripravlja poročilo o samoevalvaciji, ki ga v sklopu letnega poročila objavi na spletni strani šole.

Druge razvojne usmeritve

Prenova plačnega sistema

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so novembra podpisali kolektivne pogodbe oz. anekse k pogodbam in dogovore, ki so podlaga za prenovo plačnega sistema. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji se sklepa zaradi prevedbe plačnih razredov in uvrstitve v plačni razred delovnih mest in nazivov plačne skupine D – Delovna mesta na področju vzgoje, izobraževanja v skladu z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljnjem besedilu: ZSTSPJS). S tem aneksom se ureja uskladitev sistemizacije delovnih mest in pogodb o zaposlitvi, kriterije za zasedbo novih in stopnjevanih delovnih mest, plačilo povečane in zmanjšanje učne ter dodatne pedagoške obveznosti, spreminjajo se določbe glede letnega dopusta in varstva starejših delavcev ter usklajuje pogoje za plačilo dodatka za redno delo v popoldanskem času s kolektivno pogodbo, ki velja za javni sektor.

Poleg aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja je bil podpisan tudi Dogovor o uvrstitvah delovnih mest in nazivov plačnega stebra javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi. Podpisniki dogovora si bodo prizadevali ustrezneje urediti povečano učno obveznost za učitelje, ki imajo v skladu s predpisi neenakomerno razporejeno tedensko učno obveznost, do začetka naslednjega šolskega leta. V skladu z dogovorom se Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje med drugim zavezuje, da bo v roku enega meseca od začetka veljavnosti spremembe zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, začelo pripravljati spremembe pravilnika, s katerim bodo določeni pogoji za napredovanje v naziva na delovnih mestih laborantov, in se pri tem uskladilo z reprezentativnimi sindikati. Spremembe pravilnika se bodo začele uporabljati najkasneje s 1. septembrom 2025.

S prenovo plačnega sistema so povezane tudi spremembe pravilnikov na področju srednješolskega izobraževanja. 

V decembru v Uradnem listu objavljene spremembe Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva, Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli ter Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom, so povezane z naborom novih računovodsko-administrativnih delovnih mest iz plačne podskupine D9 ter delovnim mestom vzdrževalca računalniške opreme, ki je na novo določeno v tarifnem razredu VII/2 (vzdrževalec računalniške opreme VII/2) in delovnim mestom čistilca v III. tarifnem razredu. Dodajajo se nova delovna mesta: tajnik VIZ VII/1, glavni računovodja VI, glavni računovodja VII/1, glavni računovodja VII/2, glavni knjigovodja VI in vzdrževalec računalniške opreme VII/2 ter čistilec III. S tem so povezane tudi spremembe.

V zvezi z novimi oz. alternativnimi delovnimi mesti, ki jih opredeljujejo zgoraj navedene spremembe pravilnikov o normativih in standardih (glavni tajnik VIZ VII/1, glavni računovodja VI, glavni računovodja VII/1, glavni računovodja VII/2, vzdrževalec računalniške opreme VII/2, čistilec III) ter Aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, so povezane tudi spremembe v decembru Pravilnika o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva, Pravilnika o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov srednjih šol z italijanskim učnim jezikom ter Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov dvojezične srednje šole. V skladu z novo plačno zakonodajo se poleg tega s spremembami pravilnikov določajo novi plačni razredi za vsa delovna mesta. Zaradi dodanih novih računovodsko-administrativnih in tehnično-vzdrževalnih delovnih mest se na novo določajo tudi razmerja oziroma deleži posameznih delovnih mest, ki se upoštevajo pri določitvi cene programa srednjega šolstva na dijaka. 

Omenjeni pravilniki o metodologiji financiranja so se pred tem spremenili tudi novembra (Uradni list št. 110/2024), saj so se med drugim 1. aprila 2023 uvrstitve delovnih mest oziroma nazivov povišale za en plačni razred, zaradi česar so bile potrebne spremembe pravilnikov. 

Vključevanje Romov v sistem vzgoje in izobraževanja

Vlada RS je decembra 2024 sprejela Izhodišča za pripravo predlogov zakonov glede romske tematike. Predlogi zakonov naslavljajo ključne izzive romske skupnosti in vključujejo ukrepe na področju izobraževanja, zaposlovanja, urejanja bivalnih razmer ter krepitve sodelovanja med ključnimi deležniki. Predvideni ukrepi na področju izobraževanja se med drugim nanašajo na vključevanje romskih otrok v sistem predšolske vzgoje v letu pred vstopom v obvezno osnovnošolsko izobraževanje, dodatno podporo pri vključevanju v VIZ sistem z učenjem slovenskega jezika in doslednejši ukrepi za zagotavljanje obiskovanja pouka.

Predvidene spremembe Zakona o osnovni šoli:

• organizacijo pouka slovenskega jezika in kulture za romske učence v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju;
• zbiranje podatkov na podlagi etnične pripadnosti zaradi omogočanja izvajanja pravice romskih otrok do izobraževanja;
• zagotavljanje varnosti učencev na način, da šola lahko občasno zagotovi doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja z drugimi oblikami organiziranega dela z učencem izven oddelka ali skupine, če je to potrebno;
• natančnejše opredelitve spremljanja in opravičevanja izostankov, z možnostjo zgodnejše vključitve centra za socialno delo v družinsko dinamiko.

Krepitev duševnega zdravja otrok in mladostnikov

Ministrstvo za zdravje je decembra 2024 objavilo Javni razpis »Razvoj programa za premagovanje anksioznosti otrok in mladostnikov«, katerega namen je vzpostavitev podpornih okolij za krepitev duševnega zdravja v družini, vrtcih, šolah in programov, ki preprečujejo razvoj duševnih motenj. S tem se bo izboljšala dostopnost, razpoložljivost, celovitost, medsebojna povezanost in kakovost storitev za duševno zdravje. Izvedba projekta bo presegla zgolj področje zdravstva in bo prispevala k celovitejšemu medresornemu izvajanju ukrepov na področju duševnega zdravja. 

Glavni cilji razpisa so:

• sistemsko izvajanje zgodnjih, dokazano učinkovitih intervencij; projektov za premagovanje anksioznosti vključno za posebej ranljive skupine otrok in mladostnikov ter njihove starše,
• nadgradnja kompetenc o premagovanju anksioznosti različnih strokovnjakov v sektorjih zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva, ki pri svojem delu prihajajo v stik z otroki, mladostniki in njihovimi družinami,
• nadgraditi znanje strokovnjakov za boljšo zgodnjo identifikacijo povišane anksioznosti oziroma anksiozno motnjo pri populaciji otrok in mladostnikov,
• razumevanje in prepoznava anksioznosti,
• razvoj kompetenc za obvladovanje anksioznosti.

Predvidena skupna višina sredstev za ta namen je do 508.740,00 EUR. Projekt se sofinancira s sredstvi Sklada za okrevanje in odpornost.

Spremembe pravilnikov na področju glasbenega šolstva

Novembra 2024 so bile v Uradnem listu RS objavljene spremembe treh pravilnikov na področju glasbenega šolstva.

S spremembo Pravilnika o šolskem redu za glasbene šole se omogoča ravnatelju, da s hišnim redom sprejme take ukrepe, da zagotovi zdravo, varno in vzpodbudno učno okolje v šolski prostor, na šolskih površinah pa preprečuje prinašanje in razširjanje prepovedanih substanc in predmetov, s katerimi bi lahko učenec ogrozil svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugega. 

S Pravilnikom o dopolnitvi in spremembah Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v glasbenih šolah se med drugim določi možnost opravljanja izpita za kandidate, ki niso vpisani v glasbeno šolo tudi iz predmeta komorna igra. S tem pridobijo pravico do izdaje spričevala o končani nižji oziroma višji stopnji izobraževanja, če letne ocene niso dobili med šolskim letom. 

Spremembe Pravilnika o izvajanju pouka v glasbenih šolah se uskladijo s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole in predmetnikom v izobraževalnem programu glasba, ki določata, da se pouk nauka o glasbi oziroma solfeggia izvaja 1 šolsko uro (45 minut), 1,33 šolske ure (60 minut) ali 2 šolski uri (90 minut). Poleg tega pa se s spremembo pravilnika določi pouk novih predmetov v skladu s spremembo Zakona o glasbenih šolah. Natančneje se določi obveznost sodelovanja učencev v glasbenih skupinah (komorni sestavi, orkestri, pevski zbori) z namenom, da pridobijo vsi učenci, ki so vključeni v glasbeno šolo, izkušnjo igranja oziroma prepevanja v skupini.

Spremembe v šolskem koledarju za osnovne šole: poenotenje dolžine pedagoških ur, premik nacionalnega preverjanja, novo obdobje za izpite šolajočih na domu

Julija 2024 je minister za vzgojo in izobraževanje objavil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole na podlagi spremembe koncepta razširjenega programa in umestitve v novelo Zakona o osnovni šoli (ZOsn-K). Pravilnik poenoti dolžino pedagoške ure na 45 minut. Z novelo pravilnika so se na novo določili roki za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki se premaknejo v mesec marec in mesec april. Učencem, ki se šolajo na domu, se s spremembo pravilnika omogoči ocenjevanje znanja iz posameznih predmetov v daljšem časovnem obdobju.

Urejen je tudi prehodni režim za šole, ki še ne bodo izvajale razširjenega programa v skladu z ZOsn-K. Za te šole se bodo do vstopa v prenovljeni koncept razširjenega programa še naprej uporabljale določbe sedaj veljavnega pravilnika glede trajanja ure podaljšanega bivanja in ure jutranjega varstva ter glede organizacije dopolnilnega pouka za učence, ki imajo popravni izpit.

Spremembe za stabilnejše načrtovanje izvajanja programa Evropske šole Ljubljana

Julija 2024 je minister za vzgojo in izobraževanje objavil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju programa Evropske šole Ljubljana. Spremembe se med drugim nanašajo na spremembe normativov in standardov za oblikovanje kombiniranih oddelkov, skupin za drugi jezik – prvi tuji jezik, tretji jezik – drugi tuji jezik ter izbirne predmete. Poleg tega pravilnik določa manjšo učno obveznost za koordinatorja evropske mature, koordinatorja dodatnih dejavnosti, pomočnika ravnatelja, svetovalnega delavca in knjižničarja.

Spremembe normativov pomenijo bolj predvidljivo in s tem bolj stabilno načrtovanje, organizacijo in izvajanje programa ter učinkovitejše upravljanje s pedagoških osebjem. Spremembe normativov tako upoštevajo osebne okoliščine učencev, ki se v program Evropskih šol, tudi v program Evropske šole Ljubljana, praviloma vključujejo. Praviloma so to učenci, ki z večjo verjetnostjo, hitreje in pogosteje menjajo šolo in okolja izobraževanja, kar za tovrstno šolo pomeni stalno fluktuacijo in spremembo dinamike načrtovanja, organizacije in izvajanja programa.

Izboljšanje ureditve tekmovanj za podporo odličnosti

Junija 2024 je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij, ki med drugim v pogojih za dodelitev Zoisove štipendije opredeljuje selekcijska in interesna tekmovanja, hkrati pa obstoječim pogojem, ki jih morajo izpolnjevati državna tekmovanja iz znanja in raziskovanja dodaja nove, in sicer:

• zlata in srebrna priznanja prejme največ 60 % tekmovalcev ali tekmovalnih skupin;
• so zagotovljena na narodnostno mešanih območjih v skladu z zakonom, ki ureja posebne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja;
• zagotavljajo oblikovno-tehnične prilagoditve za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

Pravilnik poleg tega med pogoji za mednarodno tekmovanje iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti po novem določa, da mora biti na tekmovanju udeleženih vsaj 15 držav (prej 5). Ureditev prične veljati s šolskim letom 2026/2027.

Preverjanje in ocenjevanje znanja učencev priseljencev in učencev, ki se šolajo na domu

Julija 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, ki se usklajuje s spremembami in dopolnitvami Zakona o osnovni šoli, in sicer med drugim na področju izobraževanja na domu, preverjanja ocenjevanja znanja učencev priseljencev ter učencev s posebnimi potrebami.

Novi predmeti v glasbenih šolah

Junija 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o glasbenih šolah. Sprememba zakona določa nove predmete v skupini jazz in zabavna glasba. Prav tako predlog ureja postopke izobraževanja na daljavo ter ažurira področje zbiranja in varstva podatkov z vnosom EMŠO otroka oziroma učenca in davčno številko starša. V vsebinskem delu pa predlog natančneje določa pristojnosti in kriterije za uvedbo dodatnega pouka za posameznega učenca. Podrobneje je opredeljeno napredovanje v prvem obdobju nižje stopnje izobraževalnega programa glasba. V noveli se izenačuje pravica učencev drugega razreda po podaljšanju izobraževanja za eno leto v primeru daljše opravičene odsotnosti učenca.

Razvoj digitalnih kompetenc in računalniškega mišljenja

Junija 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis »Razvoj računalniškega mišljenja z vključevanjem STEM kompletov v vrtcih in osnovnih šolah od 1. do 5. razreda«, katerega namen je je krepitev digitalnih kompetenc ter temeljnih znanj računalništva in informatike z razvojem računalniškega mišljenja pri strokovnih delavcih in otrocih oziroma učencih v vrtcih, osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikom s posebnimi potrebami, s poudarkom na vlogi sodobnih učnih oblik in metod dela ter medpredmetnega povezovanja. Cilj javnega razpisa je razvoj računalniškega mišljenja z vključevanjem STEM kompletov za doseganje ciljev kurikuluma za vrtec oziroma operativnih ciljev učnih načrtov predmetov od 1. do 5. razreda v osnovni šoli. Višina sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je na razpolago za javni razpis do vključno leta 2026 je do 700.000,00 EUR.

Maja 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis Razvoj digitalnih kompetenc in temeljnih znanj računalništva in informatike 2024–2026. Cilj javnega razpisa je izvedba projektov razvoja in preverjanja digitalnih kompetenc in temeljnih znanj računalništva in informatike učečih se v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ob upoštevanju dosedanjih rezultatov doma in v tujini. Ciljne skupine javnega razpisa so otroci, učenci, dijaki in študenti ter strokovni in vodstveni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Javni razpis je razdeljen v tri sklope:

• Sklop 1: Razvoj in preverjanje digitalnih kompetenc učečih se
• Sklop 2: Razvoj in preverjanje digitalnih kompetenc učečih se na osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
• Sklop 3: Razvoj temeljnih znanj računalništva in informatike učečih se

Višina sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je na razpolago za javni razpis do vključno leta 2026 je do 3.100.000,00 EUR.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je novembra 2022 objavilo javni razpis za krepitev digitalnih kompetenc, temeljnih vsebin računalništva in informatike, kompetenc za trajnostni razvoj ter finančne pismenosti strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Izbran je bil projekt Digitrajni učitelj, ki ga v imenu Skupnosti zavodov Konzorcija šolskih centrov in ostalih konzorcijskih institucij s področja vzgoje in izobraževanja vodi Založba Rokus Klett. Projekt sofinancirata Republika Slovenija v okviru Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija v okviru inštrumenta NextGenerationEU, Mehanizma za okrevanje in odpornost. Skupna višina razpoložljivih sredstev je do 17.576.000,00 evrov z vključenim DDV, od tega največ do 16.900.000,00 evrov evropskih sredstev.

Aprila 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, s katerimi zagotavlja bolj učinkovito delovanje mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme ranljivim skupinam prebivalstva. Sprememba določa upravičence, ki imajo vsaj enega otroka, ki je vključen v osnovnošolsko izobraževanje in so kot upravičenci do otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred. To pomeni upravičence, katerih mesečni dohodek na osebo ne presega 221,46 EUR. Če ostane oprema, se lahko krog upravičencev razširi na drugi dohodkovni razred, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 369,11 EUR.

Ukrepi za zmanjšanje primanjkljaja strokovnih delavcev

Junija 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v študijskem letu 2024/25, s katerim ministrstvo razpisuje študijske pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev, zaposlenih v vrtcih, osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenih šolah, srednjih šolah, višjih strokovnih šolah, organizacijah za izobraževanje odraslih, dijaških domovih in v javnih zavodih, ki izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v prilagojenem programu za predšolske otroke s posebnimi potrebami oziroma v posebnem programu vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Višina razpoložljivih sredstev, namenjena za subvencioniranje šolnine kandidatov, je 420.000,00 EUR. Subvencija šolnine za posameznega prejemnika, ki je vpisan v študijski program oziroma program za izpopolnjevanje v skladu z razpisom, znaša 50 odstotkov šolnine tega programa.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je aprila 2024 objavilo Javni razpis pripravniških mest v šolah za leto 2024/25 s katerim razpisuje pripravniška mesta v osnovnih šolah, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenih šolah, domovih za učence, srednjih šolah ali dijaških domovih, ki so vpisani v razvid kot izvajalci javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo razpisuje 170 pripravniških mest s sklenjenim delovnim razmerjem, na podlagi pogodbe o zaposlitvi pripravnika na pripravniškem mestu, za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela učitelja, vzgojitelja, svetovalnega delavca ali knjižničarja v navedenih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ocenjena višina sredstev, ki jo je ministrstvo namenilo za financiranje opravljanja pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem, je 3.375.350,00 EUR.

Februarja 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2024/25. Namen Javnega razpisa je spodbujanje mladih za izobraževanje v tistih pedagoških študijskih programih za pridobitev izobrazbe, po katerih se izobražujejo za opravljanje poklicev, za katere je zaznati neskladje med trenutnim in prihodnjim obsegom razpoložljivega kadra ter predvidenim obsegom delovnih mest na področju vzgoje in izobraževanja. Cilj javnega razpisa je dodeliti 100 štipendij. Za ta namen je predvidenih 280.000,00 EUR.

Januarja 2024 je minister za vzgojo in izobraževanje sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika dodeljevanju štipendij za področje vzgoje in izobraževanja.

Spodbude za profesionalni razvoj

Februarja 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za izbor in sofinanciranje programov profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2024/25. Predmet razpisa je izbor programov profesionalnega usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, ki se objavijo v Katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za šolsko leto 2024/25, ter med njimi izbor tistih, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Programi profesionalnega usposabljanja so krajše oblike programov kariernega razvoja, ki so namenjene strokovnemu in disciplinarnemu razvoju posameznega strokovnega delavca oziroma strokovnega aktiva v vzgoji in izobraževanju.

Javni razpis določa naslednje prednostne teme, ki jih je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje:

1. poučevanje, učenje in vrednotenje dosežkov v učnem in študijskem procesu s poudarkom na sodobni učni tehnologiji in inovativnih pristopih poučevanja in učenja,
2. trajnostni razvoj in aktivno državljanstvo,
3. nadarjeni v vzgojno-izobraževalnem procesu ter vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (senzibilizacija in usposabljanje za uporabo novih pedagoških metod in pristopov),
4. izvajanje vseživljenjske karierne orientacije s poudarkom na zagotavljanju enakih možnosti ranljivih skupin,
5. socialno čustvene kompetence in dobrobit v vzgoji in izobraževanju ter opolnomočenje strokovnih delavcev za soočanje s temami duševnega zdravja in odvisnosti,
6. svetovalno delo v vzgojno izobraževalnem in študijskem procesu,
7. razvoj sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku, dvojezičnosti/večjezičnosti in medijske pismenosti.

Predviden obseg sredstev, namenjena sofinanciranju programov profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2024/25, je 350.000,00 EUR.

Socialni dialog v vzgoji in izobraževanju

Februarja 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Sporazum o spremembah in dopolnitvah Stavkovnega sporazuma, ki ga je sklenila Vlada RS s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). Zaradi avgustovskih poplav so nastale javnofinančne posledice, zato je prišlo do zamika prenove plačnega sistema javnih uslužbencev. Zaradi tega je bila potrebna sprememba nekaterih nerealiziranih točk Stavkovnega sporazuma, sklenjenega med Vlado Republike Slovenije in SVIZ. Osnutek Sporazuma sprememb in dopolnitev Stavkovnega sporazuma je bil med vladno pogajalsko skupino in SVIZ parafiran dne 10. januarja 2024.

Februarja 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki so ga sklenili Vlada RS in reprezentativni sindikati na področju vzgoje in izobraževanja ter visokega šolstva. Aneks med drugim ureja položaj zaposlenih, ki so napoteni na izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela ali spremstvo otrok, učencev oziroma dijakov izven kraja sedeža zavoda, ki traja strnjeno dva ali več dni (npr. razni tabori, bivanja v naravi, šola v naravi, strokovne ekskurzije, Erasmus izmenjave, ipd.), in sicer se določa daljše referenčno obdobje za dnevni in tedenski počitek delavcev, ki so napoteni na večdnevno vzgojno-izobraževalno delo ali spremstvo izven kraja sedeža zavoda (kot npr. šole v naravi ter druge oblike večdnevnih bivanj na terenu z otroki, učenci, dijaki, varovanci). Z aneksom se ustrezneje ureja tudi plačilo za večdnevno bivanje na terenu. V skladu z vladnimi izhodišči je bilo med socialnimi partnerji dogovorjeno, da se to plačilo umesti v že veljavni 105.a člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, tako, da pripada zaposlenim, ki so napoteni na večdnevno vzgojno-izobraževalno delo ali spremstvo izven kraja sedeža zavoda plačilo v višini dveh dnevnic in pol za službena potovanja v Republiki Sloveniji nad 12 ur, za vsak dan dela izven kraja sedeža zavoda.

Februarja 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Sklep o določitvi delovnih mest v vrtcih, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, na katerih so javni uslužbenci upravičeni do dodatka iz 8. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki nadomešča predhodni sklep in ki določa na katerih delovnih mestih so strokovni delavci upravičeni do dodatka za izvajanje prilagojenega programa in za drugo neposredno delo v vrtcu ter za izvajanje prilagojenega, posebnega in vzgojnega programa in za drugo neposredno delo v šoli oziroma zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Urejena prehodnost za strokovne delavce med sistemom vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva

Avgusta 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o postopku in pogojih za pridobitev naziva strokovnih sodelavcev in strokovnih delavcev socialnovarstvenih zavodov ob zaposlitvi na področju vzgoje in izobraževanja. Pravilnik ureja postopek in pogoje za pridobitev naziva strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki v socialnovarstvenih zavodih izvajajo prilagojeni program za predšolske otroke ali posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ob zaposlitvi v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Predlog pravilnika med drugim določa, da strokovni delavec, ki pridobi naziv v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje pogoj opravljanja dela na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih iz 20. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in obdrži število plačnih razredov napredovanj, ki jih je dosegel na delovnem mestu strokovnega delavca za izvajanje prilagojenega programa za predšolske otroke ali posebnega programa vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebam v socialnovarstvenem zavodu.

Sistemska podpora nadarjenim učencem skozi tekmovanja

Maja 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za sofinanciranje selekcijskih in interesnih šolskih tekmovanj v šolskem letu 2024/2025. Ministrstvo sofinancira v osnovnošolskem izobraževanju eno selekcijsko tekmovanje s posameznega predmetnega področja od šestega razreda dalje in eno v srednješolskem izobraževanju. Interesna tekmovanja se organizirajo na eni ali več stopenj (šolsko, regijsko, državno), pri čemer mora biti prva stopnja dostopna vsem učencem, dijakom, vajencem ali študentom višjih strokovnih šol. Predvidena skupna okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za namen razpisa je 340.000,00 EUR.

Matura

Maja 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi. Z novelo zakona se je omogočil vpogled v izpitno dokumentacijo in vlaganje ugovora zoper oceno na izpitu iz splošne mature v digitalnem okolju in v povezavi s tem tudi vodenje osebnih podatkov. Vsak maturant splošne mature se bo po novem že po razglasitvi rezultatov splošne mature seznanil s svojimi ocenjenimi izpitnimi polami z vpogledom v digitalnem okolju in se na podlagi tega odločil o morebitnem ugovoru zoper oceno pri posameznem predmetu. Ugovor bo prav tako lahko vložil po elektronski poti. Poglavitna dopolnitev so tudi merila, po katerih se ugotavlja utemeljenost razlogov za odobritev opravljanja mature v dveh delih, ki pa se jih upošteva tudi pri odločanju o priznavanju opravljene mature v prvem izpitnem roku. Hkrati se je uredilo opravljanje mature v dveh delih tudi za športnike, ki tekmujejo na mednarodni ravni.

V skladu s spremembami Zakona o maturi je v maju minister za vzgojo in izobraževanje objavil tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o splošni maturi, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o poklicni maturi ter Pravilnik o spremembah Pravilnika o varovanju izpitne tajnosti pri maturi. Prvi podrobneje ureja določila v zvezi z izpitnimi roki in dokazili. Zaradi neizključevanja možnosti izbire izbirnih maturitetnih predmetov pri splošni maturi je potrebno zagotoviti dodaten čas za nemoteno izvedbo maturitetnega koledarja pri splošni maturi, zato se spreminjata člena, ki urejata ugotavljanje izpolnjevanja pogojev in odjavo od splošne mature. Zaradi težav šol pri zagotavljanju ustreznega števila nadzornih učiteljev pri maturi se spreminja tudi določilo o številu nadzornih učiteljev v izpitnem prostoru ter na hodniku v primeru, ko je v izpitnem prostoru prisotnih sedem ali manj kandidatov, ki jim je priznana pravica do prilagojenega načina izvajanja mature.

Podpora gibalnemu razvoju učencev

Aprila 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za sofinanciranje oddelkov z dodatno športno ponudbo v osnovnih šolah za šolsko leto 2024/2025. Cilja javnega razpisa sta povečati količino ur športa za učence v osnovni šoli ter povečati kakovost ter privlačnost programov športne vzgoje otrok in mladine. Na javni razpis se lahko prijavijo osnovne šole, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni program, ki bodo v šolskem letu 2024/2025 organizirale oddelke z dodatno športno ponudbo za učence vključene v 1. do 3. razred. Višina sredstev, ki se bodo zagotovila v finančnem načrtu ministrstva za leto 2025 za sofinanciranje razpisanih vsebin, znaša do 1.000.000,00 EUR.

Maja 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v javno razpravo posredovalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, v katerega so dodane nove evidence podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih šolajočih. Določeno je, da bo obdelavo slednjih podatkov izvedla Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani za izdelavo poročila za šole.

Spremembe izobraževalnih programov

Marca 2024 je minister za vzgojo in izobraževanje sprejel naslednje odredbe:

• Odredba o spremembah in dopolnitvah vzgojno-izobraževalnega programa osnovna šola
• Odredba o spremembah in dopolnitvah Prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom
• Odredba o spremembah prilagojenih izobraževalnih programov devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom
• Odredba o dopolnitvi Odredbe o spremembi prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom

Odredba o spremembah in dopolnitvah vzgojno-izobraževalnega programa osnovna šola določa, da se s spremembami programa v posebnem delu vzgojno-izobraževalnega programa osnovna šola določijo:

• kurikulum za razširjeni program osnovne šole,
• predmetnik osnovne šole,
• prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre,
• prilagojeni predmetnik za dvojezično osnovno šolo na narodnostno mešanem območju Prekmurja,
• prilagojeni predmetnik za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre,
• učni načrt za predmet tuji jezik v 1. razredu kot obvezni predmet v programu osnovna šola.

Odredba o spremembah in dopolnitvah Prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom določa spremembe naslednjih predmetnikov in učnih načrtov:

• predmetnik Prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom,
• predmetnik Prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom za dvojezično osnovno šolo,
• učni načrt za obvezni predmet Glasbena umetnost,
• učni načrt za obvezni predmet Gospodinjstvo,
• učni načrt za izbirni predmet Prehrana in načini prehranjevanja.

Odredba o spremembah prilagojenih izobraževalnih programov devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom določa spremembe naslednjih predmetnikov:

• Predmetnik Prilagojenega programa devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za slepe in slabovidne,
• Predmetnik Prilagojenega programa devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za gluhe in naglušne,
• Predmetnik Prilagojenega programa devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami,
• Predmetnik Prilagojenega programa devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za gibalno ovirane otroke,
• Predmetnik Prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami.

Januarja 2024 je bila v Uradnem listu objavljena Odredba o spremembah in dopolnitvah izobraževalnega programa Ekonomska gimnazija. Na podlagi sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel spremembe in dopolnitve izobraževalnega programa strokovne gimnazije Ekonomska gimnazija, ki nadomešča istoimenski program, sprejet z Odredbo o sprejetju izobraževalnih programov splošne in strokovne gimnazije. Izobraževalni program se začne izvajati v šolskem letu 2024/25.

Šola v naravi

Marca 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o financiranju šole v naravi. Pravilnik ne predvideva več poglavja o plačilu strokovnim delavcem, saj pravico strokovnih delavcev do plačil (osnovna plača in dodatki) za delo opravljeno v šoli v naravi, urejajo predpisi, ki urejajo plače v javnem sektorju, in kolektivna pogodba dejavnosti ter ne morejo biti predmet urejanja podzakonskega predpisa. Osnutek prinaša tudi uskladitev besedila člena z Zakonom o osnovni šoli. Šola v naravi je opredeljena kot organizirana oblika vzgojno-izobraževalnega dela, ki poteka strnjeno tri ali več dni v času pouka in se izvaja izven prostora šole. Pravilnik se usklajuje tudi z novim Aneksom h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, 13/24), ki v 105.a členu določa, da delavcu za spremstvo ali vzgojno-izobraževalno delo, ki traja strnjeno dva ali več dni (tabori, bivanja v naravi, šola v naravi, strokovne ekskurzije, Erasmus izmenjave ipd.) pripada plačilo v višini 2,5 dnevnice za službena potovanja v Republiki Sloveniji nad 12 ur, za vsak dan dela izven kraja sedeža zavoda. Na novo se opredeljujejo stroški šole v naravi, stroški strokovnih delavcev in zunanjih izvajalcev. Pravilnik tudi ne vsebuje več omejitve stroškov na posameznega učenca ter omejitve stroškov strokovnih delavcev glede na ceno bivanja na dan na učenca.

Strateško povezovanje vzgoje, izobraževanja in kulture

Maja 2024 je Vlada RS sprejela Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031. Resolucija ugotavlja vlogo kulture v razvoju RS ter javni interes zanjo, opredeljuje področja kulture in predvideva ključne usmeritve na področju investicij. Resolucija umešča temeljne strateške cilje, ki usmerjajo ukrepe in kulturno politiko, v tri stebre: Kultura za povezano družbo, Kultura kot javno dobro in Kultura za trajnostno prihodnost.

Resolucija med drugim navaja, da si bo Ministrstvo za kulturo prizadevalo za povezovanje deležnikov, ki izvajajo kakovostne kulturne vsebine, z vzgojno-izobraževalnimi zavodi. Hkrati bo razvijalo pogoje za ustvarjanje kulturnih vsebin kot dopolnjujočega dela kulturnih programov in projektov v okviru vseživljenjskega učenja. Kot navaja resolucija, je otrokom in mladini treba v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja omogočiti spoznavanje različnih področij kulture z vidikov sprejemanja, raziskovanja in ustvarjanja. Velik poudarek bo tako namenjen dodatnemu usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, kulturi in širši strokovni javnosti.

Akcijski načrt na področju drog

Vlada je februarja 2024 sprejela Akcijski načrt na področju drog za obdobje 2024–2025. Vsebinska podlaga akcijskemu načrtu je Resolucija o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog za obdobje 2023–2030, katere krovni cilj je zmanjšati in omejiti škodo, ki jo za posameznika, družino in družbo predstavlja raba prepovedanih drog. V okviru zastavljenih ciljev resolucije, akcijski načrt med drugim predvideva naslednje izvedbene aktivnosti:

• Krepitev izobraževanj za izvajanje programov zgodnje preventive v šolskem, socialnem in zdravstvenem sektorju.
• Krepitev programov, izobraževanja in drugih ukrepov za sistematično vključevanje preventivnih vsebin na vseh ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema.
• Usposabljanje strokovnih delavcev in zdravstvenih delavcev za izvajanje preventivnih programov in aktivnosti za otroke in mladostnike, starše.

Financiranje aktivnosti iz akcijskega načrta je predvideno v sprejetih finančnih načrtih Ministrstva za zdravje, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za leti 2024 in 2025. Poleg tega so aktivnosti predvidene tudi v finančnem načrtu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2024, dodatno financiranje pa je predvideno tudi s strani lokalnih skupnosti in Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji.

Predlog Resolucije o nacionalnem programu za mladino za obdobje 2024–2032

Februarja 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v medresorsko usklajevanje poslalo predlog Resolucije o nacionalnem programu za mladino za obdobje 2024–2032. Gre za temeljni programski dokument, ki opredeljuje prednostne naloge in ukrepe, ki so v javnem interesu v mladinskem sektorju.

Ključne usmeritve predloga resolucije so:

• z izobraževanjem in usposabljanjem, tako formalnim kot neformalnim, omogočati mladim boljše možnosti,

• na podlagi politike zaposlovanja omogočati mladim zagotovitev lastne ekonomske in socialne varnosti ter jim tako omogočiti pogoje za lažje osamosvajanje,

• spodbujati participacijo mladih pri upravljanju javnih zadev,

• slediti načelom trajnostnega razvoja,

• nameniti posebno pozornost zdravju in dobremu počutju mladih ter neenakostim v zdravju,

• omogočati mladim varen začetek poklicne poti,

• spodbujati in omogočiti kulturno-umetniško udejstvovanje mladih.

Predlog resolucije na področju izobraževanja opredeljuje naslednje cilje:

• Skrb za varno in spodbudno učno okolje
• Celostna obravnava področja nadarjenih
• Prenova vzgojno-izobraževalnega sistema za zeleni in digitalni prehod
• Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja vključno z vajeništvom, prenova višješolskih študijskih programov ter vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest
• Povezovanje izobraževanja z gospodarstvom
• Razvoj podpornega okolja sodelovalnim praksam odprtih učnih okolij – primeri povezovanja formalnega in neformalnega prostora izobraževanja ali učenja

Po opravljenem medresorskem usklajevanju je bilo medresorsko usklajeno gradivo v skladu s sklepom Sveta Vlade RS za mladino junija 2024 posredovano na dopisno sejo Sveta Vlade RS za mladino v potrditev. Predstavniki organizacij v mladinskem sektorju so medresorsko usklajen predlog zavrnili, zaradi česar predlog še ni bil posredovan v sprejem Vladi RS.

2023

Posodobitev osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja

V letu 2023 so bile izvedene naloge, opredeljene z Akcijskim načrtom za pripravo predloga umestitve slovenskega znakovnega jezika v sistem predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja 2021–2024. Med drugim je pripravljeno zaključno poročilo z analizo podatkov o vključenosti gluhih in naglušnih odraslih v programih Osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, ki obsega tudi izkušnje iz tujine in priporočila, gradivo Pristopi informiranja in svetovanja za gluhe in naglušne odrasle v svetovalni dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba, pripravljena pa so tudi navodila za delo pomočnika tolmača, napotki pomočniku tolmaču ter preglednice možnih prilagoditev pri opravljanju nacionalnega preverjanja znanja.

V okviru projekta "Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikula za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)" je bila v letu 2023 imenovana večina kurikularnih komisij: komisija za pripravo dokumenta o skupnih ciljih, kurikularna komisija za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje ter predmetne kurikularne komisije. Za člane kurikularnih komisij je Zavod za šolstvo izvedel usposabljanja za prenovo programskih dokumentov, umeščanje skupnih ciljev v učne načrte in kataloge znanja za pripravo didaktičnih priporočil in uporabo računalniške aplikacije za pripravo učnih načrtov/katalogov znanja.

Decembra 2023 je Kurikularni svet za spremljanje in usmerjanje prenove vzgojno-izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov potrdil dokument »Skupni cilji in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj«, ki ga je pripravila Komisija za pripravo skupnih ciljev. Komisija je določila pet področij skupnih ciljev:

• jezik, državljanstvo, kultura in umetnost
• trajnostni razvoj
• zdravje in dobrobit
• digitalna kompetentnost
• podjetnost (vključno s finančno pismenostjo)

Znotraj teh področij je komisija izbrala podpodročja ali kompetence in zanje določila ključne (temeljne) cilje, ki jih bodo predmetne kurikularne komisije lahko smiselno umestile med predmetne cilje in standarde znanja v svojem učnem načrtu ter v didaktična priporočila.

Novembra 2023 je Vlada sprejela Strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije. Strategija temelji na osnovnih načelih integracijske politike, ki v odprti in demokratični družbi omogoča vključevanje vseh družbenih podsistemov v družbo kot celoto. Cilji strategije so opredeljeni po posameznih sklopih in na način, da stremijo k procesu najširšega socialno-družbenega vključevanja tujcev v družbo.

Sklopi strategije so:

• jezikovna integracija,
• integracija na področju izobraževanja,
• integracija na trg dela,
• integracija v lokalno okolje,
• optimizacija upravnih postopkov in odprava administrativnih ovir,
• sodelovanje z diasporami.

V okviru sklopa o integraciji na področju izobraževanja so predvideni naslednji cilji:

• Oblikovanje normativnih podlag, ki bodo omogočale uspešno jezikovno integracijo otrok, učencev in dijakov priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem.
• Nadaljnji razvoj učnega gradiva ter skrb za kakovostno poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika.
• Oblikovanje normativnih podlag za uspešno vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v izobraževalno okolje.
• Usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za spodbujanje socialne in kulturne integracije otrok, učencev in dijakov priseljencev ter spodbudnega učnega okolja.

Avgusta 2023 je Vlada RS sprejela Strategijo in akcijski načrt za ozelenitev javne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji do leta 2030. Gre za strateški dokument, ki je podlaga za sistematični in razvojno usmerjeni sistem vlaganja v javno izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo Republike Slovenije do leta 2030. Cilj strategije je nadgraditi javno izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo za potrebe sodobnih izobraževalnih in raziskovalnih procesov.

Junija 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sprejem na vlado poslalo Predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do 2030. Gre za strateški dokument, ki določa cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakih možnosti žensk in moških na posameznih področjih življenja v Republiki Sloveniji od 2021 do 2030. Za področje izobraževanja predlog resolucije med drugim opredeljuje cilj zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških na področju vzgoje in izobraževanja ter zmanjšanje spolne segregacije. Znotraj navedenega cilja sta med drugim predvidena ukrepa:

• vključevanje vsebin o enakosti žensk in moških v kurikule, učna gradiva in programe strokovnega izpopolnjevanja na področju vzgoje in izobraževanja ter udejanjenje enakovrednosti spolov pri pouku in obšolskih dejavnostih, ob upoštevanju vidika raznolikosti in presečnosti;
• spodbujanje k spolno nestereotipnim izbiram izobraževalnih programov in študijskih smeri na vseh ravneh izobraževanja.

Marca 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v javno razpravo poslalo predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2023–2028, ki vsebuje 7 ciljev:

• raznoliki, trajni, kakovostni in široko dostopni socialnovarstveni in drugi programi pomoči žrtvam nasilja v družini in nasilja nad ženskami ter programi namenjeni povzročiteljem nasilja v družini in nasilja nad ženskami;
• izboljšana obravnava, položaj in zaščita žrtev nasilja v družini in nasilja nad ženskami ter izboljšani postopki (prakse) urejanja te problematike;
• visoko strokovno usposobljen kader, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko nasilja v družini in nasilja nad ženskami ter žrtvami tovrstnega nasilja;
• ničelna stopnja tolerance do nasilja v družini in nasilja nad ženskami, visoka ozaveščenost družbe na tem področju ter preventivno delovanje;
• izboljšani/posodobljeni/nadgrajeni predpisi na področju preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami ter pomoči žrtvam tovrstnega nasilja, z vključitvijo vidika spola;
• Zagotovljeni kakovostni podatki o nasilju v družini in nasilju nad ženskami;
• Izboljšana organizacija področja preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami, človeški in finančni viri za trajnostno delovanje sistema ter okrepljeno in usklajeno sodelovanje vseh relevantnih deležnikov.

V okviru navedenih ciljev predlog resolucije predvideva tudi določene ukrepe na področju vzgoje in izobraževanja, kot je vzpostavitev enotnega načina evidentiranja in vodenja baze podatkov o primerih otrok, ki so žrtve nasilja v družini ter žrtve medvrstniškega nasilja (po spolu, starosti) ter redno letno ozaveščanje in izobraževanje o problematiki spletnega nasilja nad ženskami in otroki za učence in učenke, dijake in dijakinje osnovnih in srednjih šol ter za pedagoške delavke in delavce.

Druge razvojne usmeritve

Decembra 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Javni razpis za sofinanciranje statusnih pravic športnikov, vključenih v vzgojno izobraževalni sistem za leto 2024. Cilji javnega razpisa so:

• izboljšati kakovost spodbud za športno nadarjene šolarje,
• zagotavljanje podpore pri usklajevanju šolskih in športnih obveznosti,
• povečati kakovost dela v športnih oddelkih v srednjih šolah.

Predviden obseg javnih sredstev za leto 2024 za sofinanciranje navedenih vsebin znaša do 372.752,00 EUR.

Decembra 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju. Sprejeta novela zakona dijaku ali študentu iz socialno šibkejšega okolja, ki dosega izjemne dosežke, z novim šolskim letom 2024/25 omogoča istočasno prejemanje državne in Zoisove štipendije. Novela zakona tudi določa, da državne štipendije s 1. januarjem 2024 ostanejo na enaki višini, kot bodo znašale konec leta 2023.

Ena izmed novosti je tudi prenos Ad futura štipendije na ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo ter na ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje. Trenutno je izvajanje v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za katerega postopke na prvi stopnji vodi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad. Ker gre predvsem za spodbujanje študija v tujini, se z novelo financiranje in pristojnost za to vrsto štipendij prenaša na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Prenos Ad futura štipendij bo izveden s šolskim oziroma študijskim letom 2025/26.

Novela zakona je poenotila tudi poimenovanje in uskladitve zakonodaje z novim konceptom izbora in sofinanciranja šolskih tekmovanj, ki ga je maja 2021 sprejelo takratno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Takrat sprejeti Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj je tekmovanja razvrstil na selekcijska in interesna, kar pa je bilo v neskladju s terminologijo, določeno v Zakonu o štipendiranju.

Novembra 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Med drugim se za drugega strokovnega delavca, ki se prijavi k opravljanju strokovnega izpita za vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja, učitelja, predavatelja višje strokovne šole, korepetitorja, inštruktorja oziroma laboranta, z uspešno opravljenimi petimi praktičnimi nastopi, po novem določi še dodaten pogoj, da mora le-te opraviti kot strokovni delavec v javnoveljavnem programu s področja vzgoje in izobraževanja ali v izobraževalnem programu s pridobljeno javno veljavnostjo, za katerega je z zakonom in drugimi predpisi določeno, da mora imeti opravljen strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja.

Oktobra 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. S spremembo zakona se daje možnost, da se lahko otroci s posebnimi potrebami v ustrezni prilagojeni in posebni vzgojno-izobraževalni program usmerijo z odločbo o usmeritvi ne glede na občino stalnega bivališča. Pred tem so se namreč v dvojezično šolo, ki izvaja prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe, lahko usmerili le otroci z narodnostno mešanega območja. Po novem pa je to omogočeno tudi otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo stalno bivališče zunaj tega območja.

Oktobra 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo predloge sprememb naslednjih pravilnikov:

• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov dvojezične srednje šole
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov srednjih šol z italijanskim učnim jezikom
• Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih za financiranje višjih strokovnih šol (ni glede alternativnih DM)

Predlagane spremembe v navedenih pravilnikov dodajajo nova alternativna delovna mesta računovodsko-administrativnih ter tehničnih delavcev, ki se bodo upoštevala pri izračunu cene programov srednjega šolstva na dijaka in ki jih šole lahko sistemizirajo od 1. decembra 2021 dalje, ter spremembe na področju plač, določene z Aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 136/22) in Aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 11/23), ki so relevantne od 1. aprila 2023 dalje. 1. aprila 2023 so se namreč uvrstitve delovnih mest oziroma nazivov povišale za en (1) plačni razred.

Septembra 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel nov Pravilnik o merilih in metodologiji za določanje obsega sredstev za materialne stroške v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki določa merila in metodologijo za vrednotenje materialnih stroškov za izvedbo programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki se financirajo iz sredstev državnega proračuna. Nov pravilnik po novem med drugim med merila za vrednotenje materialnih stroškov za strokovne centre uvršča tudi intenzivno skupino, mladinsko stanovanje ter skupino v dnevni obliki dela. Pravilnik pa po novem zagotavlja tudi dodatek za telekomunikacijske stroške za zavod oz. strokovni center, ki nima brezplačnega širokopasovnega dostopa do interneta.

Septembra 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Javni razpis za sofinanciranje izvedbe projekta »Posodobitev računalniških omrežij na VIZ« v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Razpis se izvaja v okviru projekta »Posodobitev računalniških omrežij na VIZ«, katerega namen je posodobitev računalniških omrežij na vzgojno izobraževalnih zavodih (VIZ) v osnovnem in srednjem šolstvu ter organizacijah za izobraževanje odraslih. Cilj projekta je, da se do 30. 6. 2026 posodobi računalniška omrežja na VIZ v osnovnem, srednjem in višjem šolstvu ter organizacijah za izobraževanje odraslih ter s tem zagotovi ustrezno tehnologijo za avtomatsko upravljanje omrežij na daljavo. Višina celotnih sredstev, ki se delijo v okviru javnega razpisa, znaša 3.525.800,00 EUR z DDV.

Septembra 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Da se staršem, ki so v poplavah utrpeli premoženjsko škodo, čim bolj olajša sanacijo in odpravo posledic poplav, zakon med drugim določa, da se za šolsko leto 2023/2024 učencem oziroma dijakom zagotovi brezplačna malica oziroma kosilo na podlagi odločbe Centra za socialno delo.

Septembra 2023 je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki z namenom zagotovitve takojšnje pomoči prizadetim pri odpravi posledic naravnih nesreč določa interventne ukrepe tudi pri plačilu šolske malice in kosila. Zakon določa, da imajo učenci na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči za namen odprave posledic poplav in plazov pravico do subvencije malice in kosila v višini cene malice oziroma kosila, dijaki pa do subvencije malice v višini cene malice. Sredstva za subvencije šolskih malic in kosil se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Obdobje upravičenosti je od 1. septembra 2023 do 31. decembra 2023.

Septembra 2023 je skupina poslank in poslancev v Državnem zboru vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju. Več v poglavju Reforme višjega strokovnega in visokošolskega izobraževanja.

Avgusta 2023 je minister, pristojen za izobraževanje, sprejel Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Pravilnik je sprejet v skladu s spremembo 105. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki na področju vzgoje in izobraževanja uvaja nov naziv višji svetnik in pomeni realizacijo Stavkovnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Poleg uvedbe naziva višji svetnik in določitev pogojev za ta naziv pravilnik med drugim tudi določa razširjen nabor kriterijev za vrednotenje dodatnega strokovnega dela, vključuje in posebej naslavlja dodatne/olajšane kriterije za strokovne delavce zaposlene v javnoveljavnih programih vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter določa, da vzgojitelj, ki izvaja prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami, po novem napreduje po pogojih kot veljajo za vzgojitelje v vrtcih (prej po pravilih za ostale strokovne delavce).

Julija 2023 je minister, pristojen za izobraževanje, sprejel Odredbo o spremembi izobraževalnega programa Glasba v osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju. S spremembo izobraževalnega programa se v predmetniku izobraževalnega programa Glasba v osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju določi nov predmet Cimbale in učni načrt za ta predmet. Spremenjeni predmetnik in nov učni načrt se začneta izvajati s šolskim letom 2024/25.

Junija 2023 je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani. V skladu s spremembami zakona bodo od 1. septembra 2027 do brezplačnih kosil upravičeni vsi osnovnošolci. V prehodnem obdobju velja, da se za učence pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega zgornje meje 4. dohodkovnega razreda, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, pravica do brezplačnega kosila uveljavlja že s 1. septembrom 2023, za tiste, ki pa presegajo zgornjo mejo 4. dohodkovnega razreda in ne presegajo zgornje meje 5. dohodkovnega razreda, pa se pravica do subvencije kosila v višini 50 % cene kosila uveljavlja s 1. septembrom 2024. Zakon med drugim tudi določa, da ministrstvo v treh mesecih od uveljavitve zakona objavi javni razpis za izvedbo pilotnega projekta osrednje šolske kuhinje glede možnosti uvedbe sodobnejšega načina priprave hrane za več vzgojno-izobraževalnih zavodov. Osrednja šolska kuhinja se organizira v okviru javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Sredstva za izvedbo pilotnega projekta se zagotovijo iz državnega proračuna in proračuna lokalne skupnosti.

Julija 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel naslednje spremembe pravilnikov, ki se nanašajo na spremembo normativov in standardov v osnovni in srednji šoli:

• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
• Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli
• Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva

Poglavitne spremembe normativov in standardov v osnovni šoli se nanašajo na nižanje normativa za organizatorja šolske prehrane v osnovni šoli, ugodnejši normativ za svetovalnega delavca, ugodnejša merila za uvajanje delovnega mesta pomočnika ravnatelja, spremenjen normativ za učno obveznost ravnatelja v šolah z manj oddelki, nova merila za sistemizacijo delovnega mesta računovodje, možnost sistemizacije administrativnih delovnih mest, znižanje normativa za izvajanje šole v naravi ter sistemizacijo dodatnih ur slovenščine oziroma začetnega pouka slovenščine za učence tujce.

Spremembe normativov in standardov za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami se poleg smiselnemu sledenju predlaganim spremembam v osnovni in srednji šoli nanašajo tudi na spremenjeno obveznost vzgojnega dela in število vzgojiteljev v posamezni skupini, umestitev novega delovnega mesta učitelj in vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku ter učitelj in vzgojitelj za delo z gluhoslepimi, ugodnejši normativ za sistemizacijo varuhov negovalcev, ugodnejši normativ za oblikovanje oddelkov, kamor so vključeni le otroci s težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, ter nova merila za določitev oddelkov mobilne službe mobilnega tima.

Spremembe normativov in standardov v srednji šoli pa se poleg sprememb, ki smiselno veljajo za celotno vertikalo in za dijake s posebnimi potrebami, nanašajo med drugim tudi na ustreznejše vrednotenje dela učitelja, ki opravlja naloge, povezane z organizacijo in koordinacijo drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela ter uveljavitev normativa spremstva dijakov pri vseh oblikah organiziranega dela z dijaki, ki so del vzgojno-izobraževalnega programa in potekajo izven šolskega prostora.

Julija 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v medresorsko usklajevanje poslalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli. Poglavitne rešitve predloga zakona se nanašajo na spremembe pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ), uvedbo novega koncepta razširjenega programa osnovne šole, umestitev obveznega prvega tujega jezika od 1. do 9. razreda in obveznega drugega tujega jezika v 7., 8. in 9. razred ter strožje pogoje za izobraževanje učencev na domu. Predlog zakona tako po novem umešča NPZ tudi za tretješolce, katerega cilj je spremljanje dosežkov tudi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter odpira možnost upoštevanja dosežkov pri NPZ kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja.

Predlog sprememb zakona predvideva nov koncept razširjenega programa, v okviru katerega šola razvija spodbudno in varno učno okolje, kjer je več prostora za medsebojno sodelovanje med učenkami in učenci, več možnosti za udejanjanje načela enakih možnosti in upoštevanja potreb ter interesov učencev. V okviru razširjenega programa zakon uvaja tri vsebinska področja:

• področje gibanja in zdravja za dobro psihično in fizično počutje,
• področje kulture in tradicije ter
• področje vsebin iz življenja in dela osnovne šole.

Predlog sprememb zakona predvideva tudi začetek rednega poučevanja drugega tujega jezika v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju (7. do 9. razred) in začetek poučevanja tujega jezika v 1. razredu. Glede izobraževanja učencev na domu pa predlog predvideva predvsem izenačitev učencev, ki se izobražujejo na domu, z učenci, ki se izobražujejo v šoli, s čimer za glavni cilj postavlja pridobitev enakovrednega izobrazbenega standarda učencem, ki se izobražujejo na domu. Po novem bi se med drugim znanje učenca, ki se izobražuje na domu, ocenjevalo iz vseh predmetov glede na predmetnik posameznega razreda javno veljavnega programa osnovne šole, v katerem se učenec izobražuje.

Junija 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-P). Zakon med drugim vzpostavlja pravno podlago za nadaljevanje poskusnega izvajanja novosti, kadar novost ni umeščena v vzgojno-izobraževalni sistem ob izteku njenega izvajanja in bi zato prišlo do začasnega prenehanja izvajanja aktivnosti. Da se to prepreči, zakon določa, da lahko po preteku preizkusa na nacionalni ravni minister s sklepom odloči, da šole in vrtci, ki so bile udeležene v poskusu, izvajajo novi programski element ali novosti pod enakimi pogoji kot v času poskusa še do izteka naslednjega šolskega leta po zaključku poskusa.

Zakon tudi dodatno zmanjšuje ovire pri zaposlovanju posameznikov, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev za zaposlitev v vzgoji in izobraževanju. Tako določa, da lahko delodajalec s kandidatom, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa opravljenega strokovnega izpita, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh let in ob izpolnitvi pogojev v tem času se z njim sklene pogodba za nedoločen čas. S kandidatom, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa pridobljene ustrezne pedagoške, pedagoško-andragoške ali specialno-pedagoške izobrazbe, pa se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas treh let, pod pogojem, da se strokovni delavec v roku enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi vpiše na ustrezni študijski program za pridobitev pedagoške, pedagoško-andragoške ali specialno-pedagoške izobrazbe. Če v tem času izpolni potrebne pogoje, se z njim sklene pogodba za nedoločen čas.

Maja 2023 je Vlada RS sprejela Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Predlog otrokom s posebnimi potrebami omogoča, da se v ustrezni prilagojeni in posebni vzgojno-izobraževalni program usmerijo z odločbo o usmeritvi, ne glede na občino stalnega bivališča. S tem se vzpostavlja pravna podlaga, da se lahko v šole na dvojezičnih območjih vključujejo tudi otroci s posebnimi potrebami, ki sicer ne prebivajo na dvojezičnem območju.

Aprila 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za sofinanciranje oddelkov z dodatno športno ponudbo v osnovnih šolah za šolsko leto 2023/24, katerega cilj je povečati količino ur športa za učence v osnovni šoli in povečati kakovost ter privlačnost programov športne vzgoje otrok in mladine. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje Oddelkov z dodatno športno ponudbo v osnovnih šolah, ki izvajajo javno veljavni program v prvem vzgojno izobraževalnem obdobju. Na javni razpis so se lahko prijavile osnovne šole, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni program, ki bodo v šolskem letu 2023/24 organizirale oddelke z dodatno športno ponudbo za učence vključene v 1. do 3. razred, pri čemer mora prijavljeni program obsegati najmanj 1 uro dodatne športne vadbe na teden.

Aprila 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami, ki med drugim določa, da se lahko izjemoma dodeli dodatna strokovna pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj in kot svetovalna storitev tudi otrokom, ki so usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe in zaradi različnih primanjkljajev, ovir oziroma motenj potrebujejo tudi dodatno strokovno pomoč ter otrokom, ki so usmerjeni v posebne programe, če potrebujejo dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj s področja tiflopedagogike, surdopedagogike, socialne pedagogike ali logopedije. Pravilnik tudi določa, da gluhoslepim otrokom, ki so usmerjeni v prilagojene programe in imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača, izvaja pomoč v jeziku gluhoslepih ali v drugih, otroku prilagojenih načinih sporazumevanja, učitelj oziroma vzgojitelj za delo z gluhoslepimi ali tolmač za gluhoslepe. Učitelja oziroma vzgojitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma učitelja za delo z gluhoslepimi lahko šolam, v katere so usmerjeni ti otroci, zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so ustanovljeni za delo z gluhimi in naglušnimi ali za delo s slepimi, ali šola sklene pogodbo o opravljanju storitev.

Aprila 2023 je Vlada RS sprejela Akcijski načrt Republike Slovenije za jamstvo za otroke 2022–2030, katerega namen in cilj je vzpostavitev enakih priložnosti za vse otroke ter preprečevanje medgeneracijskega prenosa revščine. Z akcijskim načrtom si bo Republika Slovenija prizadevala dvigniti stopnjo blaginje otrok, zagotoviti vsem otrokom enake možnosti in pravice, okrepiti zaščito in varstvo ter izboljšati možnosti vključevanja in sodelovanja otrok. Ob tem je posebna pozornost namenjena vsesplošni dostopnosti storitev predšolske vzgoje in varstva, izobraževanja (vključno s šolskimi dejavnostmi), vsaj enega zdravega obroka vsak šolski dan za vse otroke, široko dostopnega zdravstvenega varstva ter učinkovitega dostopa do zdrave prehrane in ustrezne nastanitve. Pri oblikovanju ciljnih ukrepov je bila posebna pozornost namenjena otrokom priseljencev, otrokom z migrantskim ozadjem ali iz etničnih manjšin (še posebej romskim otrokom), otrokom s posebnimi potrebami, otrokom s težavami z duševnim zdravjem in/ali duševnimi motnjami in otrokom, ki živijo v disfunkcionalnih, negotovih družinskih razmerah in/ali v socialno in finančno prikrajšanem okolju ter otrokom v alternativni (zlasti institucionalni) oskrbi.

Aprila 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel Odredbo o spremembah Prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, s katero se na podlagi sklepov Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje določijo učni načrti za obvezni predmet Tehnika in tehnologija, izbirni predmet Obdelava gradiv: les, izbirni predmet Obdelava gradiv: umetne snovi, izbirni predmet Obdelava gradiv: kovine ter učni načrt za obvezni predmet Likovna umetnost. Učni načrti se začnejo uporabljati v šolskem letu 2023/24.

Marca 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis pripravniških mest v šolah za leto 2023/24, s katerim je razpisalo 170 pripravniških mest s sklenjenim delovnim razmerjem, na podlagi pogodbe o zaposlitvi pripravnika na pripravniškem mestu, za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela učitelja, vzgojitelja, svetovalnega delavca ali knjižničarja v osnovnih šolah, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenih šolah, domovih za učence, srednjih šolah ali dijaških domovih, ki so vpisani v razvid kot izvajalci javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Na javni razpis so lahko kandidirali kandidati, ki izpolnjujejo določene izobrazbene pogoje za pripravnika na področju vzgoje in izobraževanja ter iščejo prvo zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja oziroma imajo na tem področju manj delovnih izkušenj od zahtevanih za pristop k strokovnemu izpitu.

Marca 2023 je bil v Uradnem listu objavljen stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). Stavkovni sporazum med drugim ureja dogovor o normativih in standardih v vzgoji in izobraževanju, razmerjih med plačami zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter plačami zaposlenih v drugih podskupinah, uvedbi novega naziva višji svetnik, ureditvi odprtih vprašanj glede položaja delavca, ki je napoten na večdnevno vzgojno-izobraževalno delo ali spremstvo izven kraja sedeža zavoda, celostni ureditvi in vrednotenju dodatnega dela strokovnih delavcev zaradi povečane tedenske učne obveznosti ter nadomeščanja, ki se izvaja kot pouk, ter dogovor o upoštevanju načela enakega vrednotenja pedagoških in raziskovalnih delovnih mest, za katere se zahteva doktorat znanosti.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je marca 2023 objavilo Javni razpis za izbor in sofinanciranje programov profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2023/24. Predmet javnega razpisa je izbor programov profesionalnega usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, ki se objavijo v Katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za šolsko leto 2023/24, ter med njimi izbor tistih, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Poleg splošnih tem razpis določa naslednje prednostne teme:

• poučevanje, učenje in vrednotenje dosežkov v učnem in študijskem procesu s poudarkom na sodobni učni tehnologiji in inovativnih pristopih poučevanja in učenja,
• trajnostni razvoj in aktivno državljanstvo,
• nadarjeni v vzgojno-izobraževalnem procesu ter vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (senzibilizacija in usposabljanje za uporabo novih pedagoških metod in pristopov),
• izvajanje vseživljenjske karierne orientacije in zagotavljanje enakih možnosti s poudarkom na ranljivih skupinah,
• socialno čustvene kompetence in dobrobit v vzgoji in izobraževanju ter opolnomočenje strokovnih delavcev za soočanje s temami duševnega zdravja in odvisnosti,
• svetovalno delo v vzgojno izobraževalnem in študijskem procesu,
• razvoj sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku, dvojezičnosti/večjezičnosti in medijske pismenosti.

Februarja 2023 je bil v medresorsko usklajevanje poslan Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. S predlogom se med drugim daje možnost, da se lahko otroci s posebnimi potrebami v ustrezni prilagojeni in posebni vzgojno-izobraževalni program usmerijo z odločbo o usmeritvi ne glede na občino stalnega bivališča. V skladu z veljavnim zakonom se namreč v dvojezično šolo, ki izvaja prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe, lahko usmerijo le otroci z narodnostno mešanega območja. Po novem pa bi to omogočili tudi otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo stalno bivališče zunaj tega območja.

Februarja 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2023/24. Več v poglavju Reforme višjega strokovnega in visokošolskega izobraževanja.

Februarja 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Pravilnik kot ustrezne delovne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu dodatno uveljavlja pedagoško prakso tudi za pripravnike, v deležu največ ene tretjine obsega pedagoške prakse, določene z izobraževalnim oziroma študijskim programom, ter organizirano neposredno aktivnost z namenom vzgoje in izobraževanja največ v obsegu 55 ur za strokovne delavce s srednješolsko izobrazbo oziroma 80 ur za strokovne delavce z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo. Pred tem je to veljalo le za druge strokovne delavce, ki niso opravljali pripravništva na področju vzgoje in izobraževanja, so pa v vrtcu oziroma šoli opravljali vzgojno-izobraževalno delo. Pravilnik uvaja tudi možnost dopolnilnega opravljanja strokovnega izpita kandidatu, ki je ali bo strokovni delavec v vrtcu ali šoli z italijanskim učnim jezikom oziroma v dvojezičnem vrtcu ali šoli, in je strokovni izpit že opravil v skladu s tem pravilnikom, vendar ne v skladu z Zakonom o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Navedena sprememba narodnim skupnostim z večjo verjetnostjo zagotavlja visoko kvaliteto izvajanja pouka v ustreznem jeziku narodne skupnosti.

Februarja 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izboru in sofinanciranju programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Pravilnik med programe kariernega razvoja po novem uvršča tudi programe javnih zavodov in programe visokošolskih zavodov. Programi javnih zavodov so programi kariernega razvoja, organizirani v skladu z letnimi delovnimi načrti razvojnih in svetovalnih javnih zavodov, ustanovljenih s strani Vlade Republike Slovenije za izvajanje dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Med te programe sodijo tudi študijske skupine in mentorske mreže. Programi visokošolskih zavodov pa so programi kariernega razvoja strokovnih delavcev, ki jih izvajajo in organizirajo visokošolski zavodi ali javni raziskovalni zavodi.

Februarja 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel tri pravilnike za področje vzgoje in izobraževanja na narodnostno mešanih območjih:

• Pravilnik o znanju italijanskega jezika v vrtcih in šolah z italijanskim učnim jezikom;
• Pravilnik o znanju madžarskega jezika v dvojezičnih vrtcih in šolah;
• Pravilnik o preizkusu znanja jezika narodne skupnosti za področje vzgoje in izobraževanja na narodnostno mešanih območjih;

Prva dva pravilnika urejata podrobnejše pogoje znanja italijanskega oziroma madžarskega jezika kot učnega jezika, ki ga morajo obvladati strokovni delavci v vrtcih in šolah, ter pogoje znanja italijanskega oziroma madžarskega jezika kot jezika narodne skupnosti, ki ga morajo v šolah in vrtcih obvladati administrativno-tehnični delavci. Tretji pravilnik pa ureja podrobnejše pogoje in način podelitve oziroma odvzema javnega pooblastila za izvajanje preizkusa znanja italijanskega oziroma madžarskega jezika kot učnega jezika oziroma jezika narodne skupnosti ter obseg, vsebino in način preizkusa znanja za opravljanje vzgojno-izobraževalnega ter drugega dela v vrtcih in šolah z italijanskim učnim jezikom oziroma v dvojezičnih vrtcih in šolah.

Marca 2023 je bil v medresorsko usklajevanje poslan predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi. Predlog med drugim bolj jasno opredeljuje pravico in postopke za pridobivanje pravic v zvezi z opravljanjem mature v dveh delih; opredeljuje tudi pogoje za uveljavljanje možnosti, da se jesenski rok upošteva kot spomladanski pri vpisu v terciarno izobraževanje. Predlog zakona tudi določa utemeljene razloge za opravljanje mature v dveh delih, za kandidate, ki jim te pravice ne določa že zakon, med katerimi so vrhunski športniki, ki tekmujejo na mednarodni ravni.

Januarja 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Več v Reformah predšolske vzgoje in varstva.