Predšolska vzgoja

Predšolska vzgoja ni obvezna. Na voljo je za otroke, ki dopolnijo 11 mesecev (po izteku starševskega dopusta) do šestega leta starosti (oziroma do otrokovega sprejema v osnovnošolsko izobraževanje).

Predšolska vzgoja poteka v dveh starostnih skupinah:

1. od enega do treh let,
2. od treh do šest let.

Javne vrtce ustanavljajo občine glede na potrebe lokalnega prebivalstva. Vrtci so lahko samostojni zavodi ali pa delujejo kot enote osnovnih šol.

Mrežo javnih vrtcev dopolnjujejo zasebni vrtci s koncesijo, ki zaposlujejo ustrezno usposobljeno osebje. Kadar obstaja možnost, lahko starši sami izbirajo ali njihovi otroci obiskujejo javni ali zasebni vrtec.

Glede na potrebe staršev in otrok ter v dogovoru z občino vrtci glede na trajanje in organizacijo zagotavljajo različne programe:

• dnevne,
• poldnevne in
• krajše.

Programi zajemajo vzgojo, varstvo in prehrano. Vzgojitelji in vzgojitelji predšolskih otrok - pomočniki vzgojitelja izvajajo te programe, ki so v skladu z nacionalnim Kurikulumom za vrtce (.pdf). To je osnovni programski dokument za predšolsko vzgojo v Sloveniji. 

Več o predšolski vzgoji in varstvu.

Osnovnošolsko izobraževanje

Osnovna šola zajema primarno in splošno nižje sekundarno izobraževanje. V skladu z Ustavo Republike Slovenije je osnovnošolsko izobraževanje obvezno ter se financira iz javnih sredstev.

Otroci se morajo vpisati v prvi razred pri šestih letih. Šole izvajajo enotni program v obdobju devetih let, zato učenci običajno zaključijo osnovnošolsko izobraževanje s 15 leti. Osnovnošolsko izobraževanje izvajajo javne in zasebne šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter akreditirane organizacije za izobraževanje odraslih.

Osnovne šole ustanavljajo občine, javna mreža osnovnih šol pa zagotavlja dostop do izobraževanja vsem prebivalcem Slovenije. Občine zagotavljajo mesta v javnih šolah vsem otrokom, ki prebivajo v okolišu določene šole.

Starši imajo pravico izbrati za šolanje svojega otroka šolo, ki ni v šolskem okolišu, v katerem prebivajo. Ravnatelji so avtonomni pri odločanju o prošnji staršev, pri tem pa morajo upoštevati kapaciteto šole. Dodatno merilo - in hkrati edina omejitev avtonomije ravnateljev v zvezi s tem - je tudi, ali bi vpis v šolo izven šolskega okoliša vplival na status oziroma organizacijo šole. To pomeni spremembo samostojne šole v podružnico, zaprtje šole ali potrebo po oblikovanju novega oddelka zaradi vpisa učenca iz drugega šolskega okoliša.

Več o osnovnošolskem izobraževanju.

Srednješolsko izobraževanje

Po zaključku obveznega osnovnošolskega izobraževanja se lahko učenci (običajno stari 15 let) vpišejo v srednješolsko izobraževanje. To traja od dveh do pet let, za redno šolanje pa se ne plačuje šolnine.

Šole lahko omejijo vpis, če število kandidatov za vpis presega njihove kapacitete, vendar se lahko na splošno vsi, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje, vpišejo v katerikoli srednješolski program. S programom se lahko določijo tudi posebni vpisni pogoji.

Dijaki izbirajo med dvema vrstama srednješolskih programov: splošnimi in poklicno-strokovnimi.

Splošno srednješolsko izobraževanje zagotavljajo gimnazije. Programi splošne, klasične, tehnične, ekonomske in umetniške gimnazije po redni poti trajajo štiri leta. Glavni cilj je priprava dijakov na nadaljevanje izobraževanja v visokošolskem izobraževanju. Program zajema nacionalno končno preverjanje znanja, imenovano matura. Obstaja tudi možnost opravljanja srednješolskega izobraževanja z maturitetnim tečajem, ki traja eno leto in pripravlja študente za končni maturitetni izpit.

Posamezniki se lahko vpišejo tudi v različne programe poklicnega in strokovnega srednješolskega izobraževanja na različnih stopnjah zahtevnosti, kot sledi:

• nižje poklicno izobraževanje (2 leti),
• srednje poklicno izobraževanje (3 leta),
• srednje strokovno izobraževanje (4 leta)
• poklicno-tehniško izobraževanje (2 leti),
• in poklicni tečaj (1 leto).

Cilj teh programov je pridobitev specifičnih poklicnih kvalifikacij za vstop na trg dela ali - v primeru štiriletnih programov - za nadaljevanje izobraževanja na terciarni ravni.

Izobraževalni programi temeljijo na poklicnih standardih, ki so predpisani kot odgovor na potrebe trga dela. Programi nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja se zaključijo z zaključnim izpitom. Programi srednjega strokovnega, poklicno-tehniškega izobraževanja in poklicni tečaj se zaključijo s poklicno maturo.

Več o srednješolskem izobraževanju.

Višje strokovno in visokošolsko izobraževanje

Terciarno izobraževanje zajema višješolski in visokošolski študij.

Višje strokovno izobraževanje izvajajo tako javne kot zasebne višje šole. Njihov glavni namen je, da pripravljajo študente na delo v zadevni panogi. Je izrazito praktično usmerjeni dvoletni študij, ki temelji na jasno definiranih potrebah delodajalcev. Predpogoj za vpis je uspešen zaključek srednješolskega ali tehniškega izobraževanja.

Visokošolsko izobraževanje je organizirano na javnih in zasebnih univerzah ter samostojnih visokošolskih zavodih in se zagotavlja na treh stopnjah. 

• Prvo stopnjo sestavljajo univerzitetni in visokošolski strokovni študijski programi. Po zaključku prvostopenjskega študijskega programa se lahko kandidati vpišejo v študijski program druge stopnje. 
• Drugo stopnjo sestavljajo magistrski in enoviti magistrski študijski programi. Končana druga stopnja je predpogoj za vpis v tretjestopenjske programe.
• Tretjo stopnjo sestavljajo doktorski študijski programi.

Univerze, fakultete in umetniške akademije lahko organizirajo vse naštete programe. Visoke strokovne šole praviloma organizirajo le visokošolske strokovne programe, ob izpolnjevanju strogih pogojev pa tudi programe druge stopnje.

Našteti programi se razlikujejo po trajanju in kreditni obremenitvi:

• višješolsko strokovno izobraževanje: 120 KT
• univerzitetni in visokošolski strokovni študijski programi: 180–240 KT
• magistrski študijski programi: 60–120 KT (1-2 leti)
• enoviti magistrski študijski programi: 300–360 KT (5-6 let)
• doktorski študijski programi: 180-240 KT (3-4 leta)

Več o višjem šolstvu in visokem šolstvu

Izobraževanje odraslih

Izobraževanje odraslih v Sloveniji zaznamuje velika pestrost programov in izvajalcev izobraževanja. Izvajalci izobraževanja odraslih so organizacije za izobraževanje odraslih, šole oziroma njihove enote, druge javne ali zasebne organizacije, podjetniški izobraževalni centri in fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih.

Odrasli lahko pridobijo kvalifikacije na vseh stopnjah izobraževanja. 

Javnoveljavni izobraževalni program osnovne šole za odrasle je pripravljen in prilagojen odraslim, ki želijo pridobiti osnovnošolsko izobrazbo. 

Pridobitev srednješolske kvalifikacije je možna prek rednih programov s posebnimi organizacijskimi prilagoditvami za odrasle.

Neformalni izobraževalni programi za odrasle so lahko poklicne narave, takšno je zlasti usposabljanje in izpopolnjevanje v povezavi s poklicnim napredovanjem, lahko pa so splošni in namenjeni osebnemu razvoju. Kot pomembno obliko neformalnega izobraževanja je treba omeniti študijske krožke.

Velik delež odraslih v Sloveniji je vključen v priložnostno učenje.

Certifikatni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij omogoča preverjanje neformalnega znanja in spretnosti.

Več o izobraževanju odraslih.

Izobraževanje oseb s posebnimi potrebami

Država zagotavlja javnoveljavne programe vzgoje in izobraževanja od predšolske ravni do konca srednješolskega izobraževanja.

Otroci s posebnimi potrebami obiskujejo javne vrtce in šole ter specializirane javne šole ali zavodi, izjemoma tudi na domu oziroma v zasebnem vzgojno-izobraževalnem zavodu. Javni vrtci in šole zagotavljajo vzgojo in izobraževanje za otroke s posebnimi potrebami inkluzivno ali v ločenih oddelkih.

Glasbeno in plesno izobraževanje

Neobvezno osnovno glasbeno in plesno izobraževanje izvajajo javne in zasebne glasbene šole, ki lahko organizirajo tudi druge glasbene in plesne dejavnosti. Vanje se lahko izobražujejo predšolski otroci, učenci osnovnih šol, dijaki, vajenci, študenti višjih in visokih šol in tudi odrasli. Vpisujejo se po opravljenem sprejemnem preizkusu nadarjenosti. Glede na starost kandidata in zahtevnost programa programi trajajo od enega leta do osem let.

Izobraževanje na domu

Starši imajo pravico izobraževati svoje otroke na domu v času njihove šolske obveznosti, torej na ravni ISCED 1 in 2. Če se tako odločijo, starši o tem pisno obvestijo osnovno šolo v šolskem okolišu (najpozneje do 16. avgusta pred začetkom šolskega leta). V obvestilu posredujejo ime otroka in oseb, ki bodo otroka poučevale (ni potrebna posebna kvalifikacija), ter kraj izobraževanja. 

Za učenca, ki se izobražuje na domu, se ocenjuje znanje iz vseh predmetov glede na predmetnik posameznega razreda javno veljavnega programa osnovne šole. Če učenec ne doseže določenih standardov znanja, ima pravico do ponovnega ocenjevanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. Če ponovnega ocenjevanja ne opravi uspešno, mora z naslednjim šolskim letom nadaljevati izobraževanje v šoli. V tem primeru starši pravice do izobraževanja na domu v naslednjih razredih ne smejo več uveljavljati. 

V šolskem letu 2025/26 se v Sloveniji izobražujeta na domu 602 učenca (701 v 2024/25, 869 v 2023/24, 1138 v 2022/23, v 2021/22 1613 učencev, v 2020/21 687, v 2019/20 392, v 2013/14 pa se je na domu izobraževalo 163 učencev).