Terciarno izobraževanje v Sloveniji obsega višje strokovno izobraževanje in visokošolsko izobraževanje. Za prvo je od leta 2022 pristojno ministrstvo, odgovorno za vzgojo in izobraževanje, za drugo ministrstvo, odgovorno za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Oba podsistema terciarnega izobraževanja sta med seboj povezana. Diplomanti višješolskega izobraževanja lahko prehajajo v višji letnik visokošolskega, skladno z merili za prehode med študijskimi programi praviloma v drugi letnik študijskega programa prve stopnje. Odločitev o tem je v pristojnosti visokih strokovnih šol in fakultet, te morajo pravila javno objaviti. Orodja za večjo preglednost izobraževanja (kreditni sistem vrednotenja študijskih obveznosti, priloga k diplomi in sistem kakovosti) so uveljavljeni v celotnem terciarnem izobraževanju.
Oba sistema povezujejo tudi elementi zagotavljanja kakovosti. Kakovost višješolskih in visokošolskih zavodov in študijskih programov se zagotavlja z akreditacijskimi postopki ter notranjo in zunanjo evalvacijo.
Leta 2010 ustanovljena Nacionalna agencija RS za kakovost visokega šolstva (NAKVIS) skrbi za delovanje sistema zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu in višjem strokovnem izobraževanju, izvaja zunanje evalvacije visokošolskih zavodov ter študijskih programov in višjih strokovnih šol in izvaja prve akreditacije visokošolskih zavodov, akreditacije študijskih programov, podaljšanje akreditacije visokošolskih zavodov in akreditacije sprememb visokošolskih zavodov.
Za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol je imenovana pristojna komisija pri Strokovnem svetu za poklicno in strokovno izobraževanje.
Študij v višjem in visokem šolstvu je je organiziran kot redni ali izredni. Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra. Organiziranost študija natančneje določijo višje šole ali visokošolski zavodi sami, in sicer s študijskim koledarjem. Študijsko leto je navadno razdeljeno v dva semestra s po 15 delovnimi tedni, glavna izpitna obdobja pa so tri. Učni jezik na višješolskih in visokošolskih zavodih je slovenski. Pod pogoji, določenimi z zakonom in s statutom se lahko izvaja študijske programe ali njihove dele tudi v tujem jeziku.
Višješolsko izobraževanje
Višješolsko izobraževanje v Sloveniji ureja Zakon o višjem strokovnem izobraževanju. Izvajajo ga javne in zasebne višje strokovne šole. Praktično naravnani študijski programi trajajo dve leti, oblikovani so po evropskih načelih o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju, nastali pa so iz dejanskih kadrovskih potreb gospodarstva. Študentom omogočajo pridobitev poklicnih kompetenc v skladu s poklicnimi standardi, ki jih na predlog Centra RS za poklicno izobraževanje (CPI) sprejme minister, pristojen za delo. Diplomanti so usposobljeni za vodenje, načrtovanje in nadzorovanje delovnih procesov.
Višješolsko izobraževanje je povezano z evropskim izobraževalnim prostorom. Za uveljavljanje prostega pretoka oseb in potrebe po priznanju pridobljenih poklicnih kvalifikacij v državah EU je v zakonu izrecno zapisano, da je cilj višješolskega izobraževanja posredovati znanje in spretnosti, potrebne za delo in za nadaljnje izobraževanje na mednarodno primerljivi ravni.
Julija 2020 vlada potrdila Strategijo višjega strokovnega izobraževanja v Republiki Sloveniji za obdobje 2020–2030. Strategija predvideva, da bo višješolsko izobraževanje tudi vnaprej del terciarnega izobraževanja, ki temelji na praktično usmerjenem študiju in se je sposobno v kratkem času odzvati ter prilagoditi potrebam gospodarstva oziroma družbe. Odlikujejo ga kakovost in prilagodljivost programov ter visoka zaposljivost diplomantov.
Socialno partnerstvo ostaja eden od temeljev nadaljnjega razvoja, poklicni standardi pa podlaga za pripravo študijskih programov, ki bodo še naprej ohranjali velik obseg praktičnega izobraževanja pri delodajalcih. Iz strategije izhaja, da naj bo višje strokovno šolstvo v prihodnje predvsem tehniško orientirano. Poleg nabora digitalnih spretnosti, bo poudarek tudi na splošnih veščinah, kot so: delo v skupini, reševanje problemov, reševanje konfliktov na delovnem mestu in podobno, kar bo diplomantom omogočilo uspešno delo in življenje v okolju, ki ga vse bolj obvladuje umetna inteligenca.
Visokošolsko izobraževanje
Visoko šolstvo v Sloveniji ureja Zakon o visokem šolstvu. Študij je organiziran na javnih in zasebnih univerzah in drugih visokošolskih zavodih in poteka na fakultetah, umetniških akademijah in visokih strokovnih šolah. Zasebne fakultete in umetniške akademije ter javne in zasebne visoke strokovne šole se lahko ustanovijo tudi kot samostojni visokošolski zavodi. Ti se lahko združujejo v skupnost visokošolskih zavodov. Pod posebnimi pogoji je dovoljena tudi ustanovitev mednarodne zveze univerz.
Glavni dejavnosti visokošolskih zavodov sta znanstveno razvojno raziskovanje in izobraževanje, ki sta po nalogah določeni z zakonom. Strateški cilji za posamezna pet- do desetletna obdobja pa se določijo z nacionalnim programom visokega šolstva. Sprejme ga Državni zbor. Pri njegovi pripravi sodelujejo visokošolski partnerji, Strokovni svet RS za visoko šolstvo in Svet za znanost in tehnologijo RS.
Marca 2022 je Državni zbor sprejel Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva 2030. Ključni strateški cilj je dvig ravni in kakovosti visokošolske izobrazbe v Sloveniji, ob skrbi za kakovost izobraževanja in odličnost v raziskovanju, povečati odzivnost, prožnost in privlačnost visokošolskega sistema glede na potrebe gospodarstva, negospodarstva in celotne družbe, okrepiti njegovo mednarodno vpetost, izboljšati dostopnost izobraževanja in možnosti za nenehno izobraževanje ter vseživljenjsko učenje v visokem šolstvu v vsej Sloveniji, povečati intenzivnost raziskav in inovacij, izboljšati prenos znanja v družbeno okolje.
Cilj je izboljšanje mednarodne primerljivosti in disciplinarne pluralnosti visokošolskega sistema, omogočiti brezplačen študij vsem, na vseh treh stopnjah visokošolskega izobraževanja, pomemben cilj je prilagodljivost in odzivnost visokošolskih zavodov na potrebe družbe, trajno zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, vzpostavitev sistema vseživljenjskega učenja tudi na visokošolski ravni, povečati stopnjo vključenosti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov v skupni evropski visokošolski prostor in s tem doseči internacionalizacijo kurikulumov, ter povečati vključenost Slovenk in Slovencev, ki živijo v tujini.
Visoko šolstvo v Sloveniji je del skupnega evropskega visokošolskega prostora. Z letom 2017 se je iztekla možnost dokončanja diplome po starih študijskih programih, odtlej so vsi visokošolski študijski programi v tristopenjskem visokošolskem sistemu oblikovani v skladu z načeli bolonjskega procesa.
Študijski programi prve stopnje so univerzitetni in visokošolski strokovni. Študijski programi druge stopnje so magistrski študijski programi (magisterij stroke). Enoviti magistrski študijski programi, ki vodijo neposredno do magisterija, se oblikujejo, če izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU ali s posebnimi predpisi RS. Na tretji stopnji so doktorski študijski programi. Na vseh treh stopnjah so mogoči tudi skupni študijski programi. Kot obliko vseživljenjskega učenja visokošolski zavodi lahko oblikujejo, akreditirajo in izvajajo študijske programe za izpopolnjevanje. Kreditni sistem študija (ECTS) je v celoti uveden.
Univerze, fakultete in umetniške akademije lahko izvajajo vse vrste študijskih programov. Visoke strokovne šole praviloma izvajajo prvostopenjske visokošolske strokovne študijske programe, ob izpolnjevanju posebnih pogojev pa tudi študijske programe druge stopnje. Vpisni pogoji so okvirno določeni z zakonom, natančneje pa se določijo s posameznim študijskim programom. Ob izpolnjevanju določenih pogojev je mogoča prehodnost med študijskimi programi iste stopnje. Diplomanti si pridobijo diplomo in strokovni ali znanstveni naslov, določen v skladu z Zakonom o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih. Skupaj z diplomo se že več kot desetletje izdaja tudi priloga k diplomi v slovenskem jeziku in enem od uradnih jezikov EU.