Slovenija ima za otroke in mladostnike s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami vzpostavljeno ločeno obliko vzgoje in izobraževanja. Splošno načelo pa je, da se vključujejo v redne vrtce in šole, kadar jim ti lahko zagotovijo potrebne prilagoditve, strokovno podporo in druge ustrezne pogoje.

Ločena oblika vzgoje in izobraževanja je namenjena otrokom in mladostnikom, katerih vzgojno-izobraževalnih potreb tudi ob prilagoditvah in dodatni strokovni pomoči ni mogoče ustrezno zadovoljiti v rednem sistemu. Izvaja se v osnovnih šolah s prilagojenim programom, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter strokovnih centrih.

Opredelitev otrok, ki se vključujejo v posebne šole in zavode

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami opredeljuje več skupin otrok s posebnimi potrebami. Med skupine, ki se lahko glede vzgojno-izobraževalne potrebe vključujejo v ločene oblike vzgoje in izobraževanja, sodijo:

• otroci z motnjami v duševnem razvoju,
• slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,
• gluhi in naglušni otroci,
• otroci z gluhoslepoto,
• otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
• gibalno ovirani otroci,
• otroci z avtističnimi motnjami ter
• otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

V postopku usmerjanja se glede na otrokove vzgojno-izobraževalne potrebe določi ustrezen program. V ločenih oblikah vzgoje in izobraževanja se izvajajo predvsem:

• program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
• prilagojeni program za predšolske otroke,
• vzgojno-izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
• prilagojeni programi vzgoje in izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom,
• prilagojeni programi vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom,
• posebni program,
• vzgojni program.

Z zakonsko določenim postopkom usmerjanja se določijo ustrezen program, oblike podpore in način izvajanja vzgoje in izobraževanja. Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pripravi strokovno mnenje, na podlagi katerega Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi.

Otrok oziroma mladostnik je lahko vključen v ločeno obliko vzgoje in izobraževanja, kadar se ugotovi, da mu redni vrtec ali šola tudi ob ustreznih prilagoditvah in podpori ne more zagotoviti pogojev za uspešno vključevanje, učenje in napredovanje. V zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se izvajajo prilagojeni in posebni programi, pri čemer so prostori, oprema in strokovna podpora prilagojeni posameznim vrstam primanjkljajev, ovir oziroma motenj. V Sloveniji deluje 9 strokovnih centrov, 3 centri za gluhe in naglušne otroke, 1 center za slepe in slabovidne ter 2 centra za gibalno ovirane otroke in mladostnike. V nekaterih prilagojenih programih lahko učenci in dijaki dosegajo izobrazbeni standard, enakovreden standardu primerljivih programov v rednih šolah.

Nastanitev se lahko zagotovi, kadar vsakodnevno potovanje med otrokovim domom in vzgojno-izobraževalnim zavodom ni izvedljivo ali kadar je zaradi intenzivnosti potrebne podpore potrebna institucionalna nastanitev. Nastanitev in oskrba sta praviloma organizirani v okviru specializirane šole ali zavoda ter sta brezplačni.

V okviru osnovnih šol, ki izvajajo prilagojene programe, deluje šest domov za otroke s posebnimi potrebami. Osnovnošolskim učencem je namenjen tudi en samostojen dijaški dom. Nastanitev ni posebna kategorija posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb, temveč podporna ureditev, ki otrokom omogoča obiskovanje programa in zavoda, določenega z odločbo o usmeritvi.

Otroci z motnjami v duševnem razvoju in otroci z avtističnimi motnjami se lahko vključujejo v redne vzgojno-izobraževalne programe s prilagoditvami in dodatno strokovno pomočjo, če lahko v njih dosežejo predpisani izobrazbeni standard.

Otroci, ki zaradi ugotovljenih vzgojno-izobraževalnih potreb ne morejo doseči izobrazbenega standarda rednega osnovnošolskega programa, se lahko usmerijo v:

• prilagojeni program za predšolske otroke,
• prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom ali
• Posebni program vzgoje in izobraževanja.

Prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je namenjen predvsem otrokom z lažjimi motnjami v duševnem razvoju ter otrokom z avtističnimi motnjami, ki lahko dosegajo cilje in standarde tega programa.

Otroci z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju, vključno z otroki z avtističnimi motnjami, ki potrebujejo obsežnejše prilagoditve in podporo, se lahko usmerijo v posebni program vzgoje in izobraževanja.

Prilagojene osnovnošolske programe z nižjim izobrazbenim standardom izvaja 27 samostojnih osnovnih šol, posebne programe vzgoje in izobraževanja pa izvaja 21 specializiranih oddelkov v okviru rednih osnovnih šol.

Specializirani zavodi izvajajo programe, prilagojene posameznim skupinam otrok s posebnimi potrebami. Glede na zavod in program so otroci lahko vključeni v:

• prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
• prilagojeni program osnovnih šol za otroke z avtističnimi motnjami z enakovrednim izobrazbenim standardom,
• prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom,
• posebni program vzgoje in izobraževanja,
• prilagojeni srednješolski poklicni ali strokovni program ali
• vzgojni program.

Slepi in slabovidni otroci ter otroci z okvaro vidne funkcije lahko obiskujejo redne vrtce in šole ob ustreznih prilagoditvah ter dodatni strokovni pomoči.

Kadar v rednem vrtcu ali šoli ni mogoče zagotoviti ustreznih prilagoditev, se slepi in slabovidni učenci lahko usmerijo v specializirani zavod Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne (Center IRIS), ki izvaja: 

• prilagojeni program za predšolske otroke,
• prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
• prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom,
• posebni program,
• vzgojni program ter
• prilagojene programe srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Gluhi in naglušni otroci, otroci z gluhoslepoto ter otroci z govorno-jezikovnimi motnjami so lahko v rednem vzgojno-izobraževalnem sistemu deležni prilagoditev in dodatne strokovne pomoči.

Kadar njihovih potreb v rednem vrtcu ali šoli ni mogoče ustrezno zadovoljiti, se lahko usmerijo v enega od treh specializiranih zavodov:

• Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož (CKSG),
• Center za sluh in govor Maribor (CSGM) in
• Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL).

CKSG in CSGM izvajata prilagojene programe za predšolske otroke ter prilagojena programa osnovne šole z enakovrednim oziroma nižjim izobrazbenim standardom. ZGNL izvaja tudi prilagojene srednješolske poklicne in strokovne programe.

Gibalno ovirani otroci se lahko vključujejo v redne vzgojno-izobraževalne programe, kadar jim je mogoče zagotoviti ustrezno dostopnost, tehnične pripomočke, prilagoditve in dodatno strokovno pomoč.

Za otroke, ki potrebujejo obsežnejšo podporo, prilagojene programe izvajata dva specializirana zavoda.

Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje CIRIUS Vipava je namenjen predvsem gibalno oviranim otrokom, ki imajo tudi motnje v duševnem razvoju ali druge kompleksne potrebe. Izvaja:

• prilagojeni program za predšolske otroke,
• prilagojena izobraževalna programa osnovne šole z enakovrednim oziroma nižjim izobrazbenim standardom,
• poseben program ter
• vzgojni program.

CIRIUS Kamnik izvaja prilagojene osnovnošolske programe z enakovrednim ali nižjim izobrazbenim standardom ter prilagojene srednješolske poklicne in strokovne programe.

Podporo otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami ureja Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju. Zakon vzpostavlja sistemski okvir za celostno podporo na področju vzgoje in izobraževanja. Vključuje:

• preventivne dejavnosti,
• zgodnjo in prožno pomoč,
• sodelovanje med vzgojno-izobraževalnimi, socialnovarstvenimi, zdravstvenimi in drugimi službami ter
• ukrepe za varovanje pravic in zagotavljanje varnosti otrok, mladostnikov in strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

Podpora se lahko zagotavlja v rednih vrtcih in šolah v sodelovanju s strokovnimi centri. Kadar otrok ali mladostnik potrebuje intenzivnejšo podporo, je lahko nameščen v strokovni center.

Strokovni centri so pristojni za:

• zgodnje prepoznavanje težav in zagotavljanje pomoči,
• podporo vrtcem, šolam in drugim vzgojno-izobraževalnim zavodom,
• preprečevanje poglabljanja čustvenih in vedenjskih težav,
• zagotavljanje multidisciplinarne in intenzivne podpore ter
• zagotavljanje strukturiranega vzgojno-izobraževalnega okolja in po potrebi tudi nastanitve.

Ta podpora se zagotavlja v mreži devetih strokovnih centrov.

Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov dodatno povezuje sistem mladoletniškega kazenskega pravosodja z vzgojno-izobraževalnim sistemom strokovnih centrov. Zakon že velja, večina njegovih določb pa se bo začela uporabljati 1. januarja 2027. Za namen kazenske obravnave mladoletnikov zakon strokovni center opredeljuje kot vzgojno-izobraževalni zavod za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

Sodišče lahko kot zavodski vzgojni ukrep izreče namestitev v strokovni center, kadar je glede na potrebe mladoletnika treba zagotoviti njegovo vzgojo, prevzgojo in skladen osebnostni razvoj pod stalnim vodstvom in nadzorom strokovnih delavcev. Mladoletnik lahko v strokovnem centru ostane najmanj šest mesecev in največ tri leta.

Pri izbiri ustreznega vzgojnega ukrepa sodišče upošteva starost mladoletnika, njegovo psihosocialno funkcioniranje in individualne potrebe, dosedanjo vzgojo, okolje in razmere, v katerih živi, naravo in težo kaznivega dejanja, njegovo ravnanje ter druge relevantne okoliščine.

Individualna ocena, pripravljena v postopku kazenske obravnave mladoletnika, lahko prispeva tudi k pripravi individualiziranega programa v strokovnem centru. Če je individualna ocena pripravljena interdisciplinarno, je v njej predlagani program obravnave podlaga za pripravo individualiziranega programa. Če je individualno oceno pripravil Center za mladoletnike, ta sodeluje tudi pri pripravi individualiziranega programa.

Vpisni pogoji in izbira šole

V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami se otroci s posebnimi potrebami vključujejo v ločene oblike vzgoje in izobraževanja na podlagi odločbe o usmeritvi, ki jo po predpisanem postopku izda Zavod RS za šolstvo.

Postopek usmerjanja lahko začnejo:

• starši otroka,
• mladostnik, starejši od 15 let,
• vrtec,
• šola ali
• drug zavod oziroma institucija, ki je za to pooblaščena z ustreznimi predpisi.

Vrtec ali šola lahko predlaga začetek postopka, kadar meni, da otrok potrebuje usmeritev oziroma da obstoječa usmeritev ni več ustrezna, starši pa zahteve za začetek postopka niso vložili.

Če je otrok že vključen v vrtec ali šolo, zavod pripravi poročilo, ki vsebuje:

• podatke o otrokovem razvoju in napredku pri vzgoji in izobraževanju,
• podatke o že zagotovljenih prilagoditvah in podpori,
• opis otrokovih močnih področij in težav ter
• razloge za predlagano usmeritev oziroma spremembo usmeritve.

Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pripravi strokovno mnenje na podlagi:

• razpoložljive strokovne in zdravstvene dokumentacije,
• poročila vrtca ali šole,
• razgovora s starši,
• razgovora z otrokom, kadar je to ustrezno, ter
• pregleda oziroma ocene otroka, kadar je to potrebno.

Strokovno mnenje vključuje:

• relevantne podatke o otroku,
• povzetek ugotovitev članov komisije,
• opredelitev otrokovega primanjkljaja, ovire oziroma motnje,
• predlog ustreznega vzgojno-izobraževalnega programa,
• predlog ustreznega vrtca, šole ali zavoda,
• obseg in obliko dodatne strokovne pomoči,
• potrebne prilagoditve prostorov, opreme, poučevanja in ocenjevanja,
• potrebne tehnične pripomočke,
• potrebo po začasni ali stalni fizični pomoči ter
• druge pravice, ki otroku pripadajo na podlagi veljavnih predpisov.

Pred izdajo odločbe Zavod Republike Slovenije za šolstvo starše seznani s strokovnim mnenjem ter preveri, ali predlagani vrtec, šola ali zavod lahko izvaja predvideni program in zagotovi potrebne pogoje.

Starši lahko izrazijo željo glede izbire šole ali zavoda, vendar izbira ni povsem neomejena. Izbrani zavod mora:

• izvajati program, določen z odločbo o usmeritvi,
• imeti ustrezne strokovne delavce, prostore, opremo in zagotovljeno dostopnost,
• omogočati izvajanje predpisanih prilagoditev in podpore ter
• imeti dovolj prostih mest za vključitev otroka.

V odločbi o usmeritvi sta določena tako program kot tudi vzgojno-izobraževalni zavod, v katerem se program izvaja.

Zoper odločbo o usmeritvi je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za izobraževanje, po pridobitvi mnenja komisije za usmerjanje druge stopnje.

Usmeritev se lahko pozneje ponovno preveri, če se spremenijo otrokove potrebe, raven funkcioniranja, napredek pri izobraževanju ali druge okoliščine. Z novo odločbo se lahko otrok usmeri v drug program ali zavod, tudi nazaj v redno obliko vzgoje in izobraževanja.

Začetek obveznega osnovnošolskega izobraževanja se lahko odloži za eno leto na predlog staršev in ob ustrezni strokovni presoji oziroma če je tako določeno v odločbi o usmeritvi.

Kandidati s posebnimi potrebami, ki se vpisujejo v srednješolsko izobraževanje, morajo izpolnjevati splošne vpisne pogoje za izbrani program. V skladu s Pravilnikom o vpisu v srednje šole so lahko kandidati z veljavno odločbo o usmeritvi ob omejitvi vpisa izvzeti iz običajnega izbirnega postopka. Za uveljavitev te pravice morajo doseči najmanj 90 odstotkov točk, potrebnih za vpis v posameznem krogu izbirnega postopka.

Organizacija oddelkov in skupin

Učenci so usmerjeni v program, ki ustreza vrsti in stopnji njihovega primanjkljaja, ovire oziroma motnje ter njihovim vzgojno-izobraževalnim potrebam in potrebam po podpori.

Učenci s podobnimi primarnimi potrebami so praviloma vključeni v iste oddelke. V oddelkih so lahko tudi učenci z več motnjami oziroma pridruženimi motnjami.

Normative za oblikovanje oddelkov določi minister s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje vzgojno izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami.

Prilagojeni program za predšolske otroke

V zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami je normativ za oddelek prilagojenega programa za predšolske otroke 6 otrok.

Če so v oddelek vključeni samo otroci z avtističnimi motnjami ali samo otroci s težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, je normativ 4 otroke.

Za predšolske programe, ki jih lokalna skupnost organizira v okviru šole ali zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, se normativi za oblikovanje oddelkov določajo v skladu z zakonodajo, ki ureja vrtce, ter pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje predšolske vzgoje.

Prilagojeni izobraževalni programi osnovne šole

Normativi za oblikovanje oddelkov se razlikujejo glede na vrsto prilagojenega programa, razred in skupino učencev.

V oddelku prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom so normativi:

• 8 učencev v 1. do 3. razredu,
• 10 učencev v 4. do 6. razredu in
• 12 učencev v 7. do 9. razredu.

V oddelku za izvajanje prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za slepe in slabovidne učence, gluhe in naglušne učence, učence z gluhoslepoto, učence z govorno-jezikovnimi motnjami ter gibalno ovirane učence so normativi:

• 7 učencev v 1. do 3. razredu,
• 8 učencev v 4. do 6. razredu in
• 10 učencev v 7. do 9. razredu.

Če so v tak oddelek vključeni samo gibalno ovirani učenci, se ustrezni normativ zmanjša za enega učenca.

V oddelku prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za učence z avtističnimi motnjami je normativ 5 učencev. Enak normativ velja za oddelek prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom, če so vanj vključeni samo učenci z avtističnimi motnjami.

V izobraževalnem programu osnovne šole za učence s čustvenimi in vedenjskimi motnjami je normativ 6 učencev. Če so učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami vključeni v prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom in so v oddelku samo ti učenci, je normativ 5 učencev.

Oblikujejo se lahko tudi kombinirani oddelki, v katere so vključeni učenci iz dveh ali več razredov. S soglasjem ministrstva, pristojnega za izobraževanje, se lahko normativ za tak oddelek zmanjša za največ tri učence.

Izjemoma se lahko s soglasjem ministrstva, pristojnega za izobraževanje, predpisani normativ poveča za največ dva učenca. Ministrstvo lahko odobri tudi druge izjeme, kadar jih utemeljujejo posebni pogoji dela, majhno število vpisanih učencev ali posebne potrebe otrok in mladostnikov.

Posebni program

Posebni program vzgoje in izobraževanja je organiziran v šest stopenj. Posamezna stopnja praviloma traja tri leta.

Prve tri stopnje sestavljajo obvezni del programa. Naslednje stopnje omogočajo nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja po zaključku obveznega izobraževanja.

V oddelke so lahko vključeni učenci z različnih stopenj, praviloma zaporednih, oddelki pa se lahko oblikujejo tudi glede na zmožnosti učencev.

Normativi za oblikovanje oddelkov se razlikujejo glede na potrebe učencev in stopnjo programa.

Za učence z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju so normativi:

• 6 učencev na 1. stopnji,
• 7 učencev na 2. stopnji in
• 8 učencev na 3. do 6. stopnji.

Za učence s težko motnjo v duševnem razvoju ali več motnjami so normativi:

• 5 učencev na 1. stopnji,
• 6 učencev na 2. stopnji in
• 7 učencev na 3. do 6. stopnji.

Normativ je 4 učence, kadar so v oddelek vključeni samo učenci, ki imajo tudi avtistične motnje, ali samo učenci s težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju.

S soglasjem ministrstva, pristojnega za izobraževanje, se lahko predpisani normativ poveča za največ dva učenca. Odobrijo se lahko tudi druge izjeme glede na posebne pogoje dela, majhno število vpisanih učencev ali posebne potrebe otrok in mladostnikov.

Prilagojeni srednješolski izobraževalni programi 

V prilagojenih srednješolskih poklicnih in strokovnih programih je normativ 10 dijakov v oddelku.

V programih za dijake s čustvenimi in vedenjskimi motnjami je normativ 6 dijakov.

Če je v posameznem letniku oblikovan samo en oddelek, se lahko predpisani normativ prilagodi, vendar morajo biti v oddelku najmanj štirje dijaki.

Pri praktičnem pouku se dijaki delijo v manjše skupine. Normativi za skupine so:

• 6 dijakov pri ročni obdelavi materialov in
• 4 dijaki pri obdelavi materialov s stroji.

Za dijake s čustvenimi in vedenjskimi motnjami so ustrezni normativi:

• 5 dijakov pri ročni obdelavi materialov in
• 3 dijaki pri obdelavi materialov s stroji.

Normativi za oddelke in skupine se lahko zmanjšajo, kadar to zahtevajo predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu ali kadar strokovna skupina, pristojna za pripravo in spremljanje individualiziranega programa, ugotovi, da delo v skupini ne bi bilo varno.

Programi, predmeti

V šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami se izvajajo:

• prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
• prilagojeni izobraževalni program osnovne šole  z nižjim izobrazbenim standardom,
• posebni program vzgoje in izobraževanja,
• prilagojene programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter
• vzgojno-izobraževalni programi.

Prilagojeni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom

Zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami izvajajo prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za:

• gluhe in naglušne,
• slepe in slabovidne,
• otroke z govorno-jezikovnimi motnjami,
• otroke z avtističnimi motnjami in
• gibalno ovirane.

Programi učencem zagotavljajo enako raven znanja kot v večinski šoli. Predmeti in njihov urni obseg je enak kot v večinski šoli. Učni načrti so ustrezno prilagojeni posamezni vrsti primanjkljaja, ovire oziroma motnje.

Poleg pouka predmetov je za učence obvezno sodelovanje pri dnevih dejavnosti, pri urah oddelčne skupnosti in pri specialno-pedagoških dejavnostih, ki pripomorejo k premagovanju otrokovega primanjkljaja. Te dejavnosti so komunikacija, računalništvo, za gibalno ovirane še socialne veščine, za slepe in slabovidne pa orientacija in mobilnost. V prilagojenem programu za gluhe in naglušne se učenci učijo slovenski znakovni jezik.

Neobvezni razširjeni del programa je večinoma enak kot v večinski šoli (jutranje varstvo za učence 1. razreda, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti, šolo v naravi, podaljšano bivanje pa se izvaja za učence od 1. do 9. razreda.

Prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom

Program izvajajo v posebnih šolah ali v enotah večinskih šol ter v nekaterih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami za učence z lažjo motnjo v duševnem razvoju ali avtističnimi motnjami. V primerjavi z vrstniki v rednem izobraževalnem programu ti učenci potrebujejo manj zahteven program, ki jim ne omogoča pridobitve enakovrednega izobrazbenega standarda.

V šoli izvajajo pouk naslednjih predmetov:

• od 1. do 9. razreda: slovenščina, matematika, likovna umetnost, glasbena umetnost in šport;
• od 1. do 3. razreda: spoznavanje okolja;
• od 4. do 9. razreda: naravoslovje, družboslovje;
• od 5. do 9. razreda: tehnika in tehnologija, gospodinjstvo;
• od 7. do 9. razreda: tuji jezik, izbirni predmet.

Število ur pouka predmetov se veča od 19 ur tedensko v 1. razredu do 30 ur v 9. razredu.

V osnovni šoli, ki izvaja program z nižjim izobrazbenim standardom na narodno mešanem območju v Prekmurju, kjer živi madžarska narodna skupnost, poteka pouk hkrati v slovenščini in madžarščini in izvajajo tudi predmet madžarščina.

Učenci obvezno sodelujejo tudi pri dnevih dejavnosti, urah oddelčne skupnosti in od 1. do 6. razreda pri specialno-pedagoških dejavnostih – računalništvu in socialnem učenju.

Učenci lahko sodelujejo tudi v neobveznem razširjenem delu programa, ki je enak kot v prilagojenem programu z enakovrednim izobrazbenim standardom.

Po končanem osnovnošolskem prilagojenem programu z nižjim izobrazbeni standardom se otroci s posebnimi potrebami lahko vpišejo v osmi razred programa osnovne šole za odrasle in v programe nižjega poklicnega izobraževanja.

Posebni program vzgoje in izobraževanja

Posebni program vzgoje in izobraževanja se izvaja za otroke in mladostnike ter odrasle osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in se deli na stopnje. Posamezna stopnja traja praviloma tri leta. Pouk poteka v posebnih osnovnih šolah, ki izvajajo prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, ali enotah v večinskih osnovnih šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami pa tudi v socialno-varstvenih zavodih. Ti spadajo v pristojnost ministrstva, pristojnega za socialne zadeve. Program spodbuja otrokov razvoj na zaznavnem, gibalnem, čustvenem, miselnem, govornem in socialnem področju, navaja na skrb za zdravje in samostojno življenje, omogoča pridobivanje osnovnega znanja in spretnosti ter navaja na čim bolj aktivno, delno samostojno vključevanje v okolje.

Obvezni del na 1., 2. in 3. stopnji programa so dejavnosti na naslednjih področjih:

• razvijanje samostojnosti,
• splošna poučenost,
• gibanje in šport,
• glasbena umetnost,
• likovna umetnost,
• delovna vzgoja.

Sestavni del 4. in 5. stopnje so tudi izbirne vsebine. Odrasli od 21. do 26. leta imajo na 6. stopnji programa še dodatna področja, kot so aktivno preživljanje prostega časa, razvijanje dejavnega državljanstva, intimno življenje in odnosi med spoloma ter delovne in zaposlitvene tehnike.

Program poteka od 22 ur do 30 ur tedensko. V obvezni del spadajo tudi dnevi dejavnosti.

Učenci lahko sodelujejo tudi v neobveznem razširjenem delu programa: pri podaljšanem bivanju, interesnih dejavnostih, učenci prve stopnje tudi v jutranjem varstvu.

Prilagojeni programi srednješolskega izobraževanja

V zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se dijaki lahko izobražujejo tudi po prilagojenih programih srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Dijaki si pridobijo primerljivo znanje in kvalifikacije kot vrstniki v rednih programih. Nekateri programi se izvajajo leto dlje, sicer pa potekajo po primerljivih predmetnikih. Vsebujejo tudi dejavnost za optimalni razvoj, predvsem za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, skupaj s pomočjo pri učenju. Izvajajo jih usposobljeni specializirani učitelji.

Postrehabilitacijski praktikum

Posebni program Postrehabilitacijski praktikum je namenjen dijakom s posebnimi potrebami, ki zaradi možganske poškodbe ali drugega nevrološkega stanja ne morejo uspešno nadaljevati izobraževanja v rednem srednješolskem izobraževanju. Obsega splošno izobraževanje, praktično usposabljanje ter dejavnosti za osebni in socialni razvoj, prilagojene individualnim zmožnostim in potrebam posameznega dijaka.

Program se izvaja v času rehabilitacije in temelji na celostnem, individualiziranem pristopu. Poleg izobraževanja vključuje zdravstveno, terapevtsko in rehabilitacijsko obravnavo ter druge oblike strokovne podpore. Za vsakega dijaka se pripravi individualizirani program, v katerem so opredeljeni cilji, vsebine, metode dela in časovni načrt tako za izobraževanje kot za druge oblike obravnave (CIRIUS Kamnik).

Sprejemanje programov

Javno veljavne prilagojene programe, razen izobraževalnih programov zasebnih šol, sprejme minister, pristojen za izobraževanje, v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom. Vzgojne programe in posebne programe vzgoje in izobraževanja, ki se izvajajo kot javna služba, sprejme strokovni svet za splošno izobraževanje.

Metode poučevanja in učno gradivo

Učitelji prilagajajo učni proces, metode poučevanja, sporazumevanje, učne dejavnosti ter preverjanje in ocenjevanje znanja primanjkljajem, oviram in motnjam učencev in dijakov. Izvajajo dejavnosti, ki zmanjšujejo ovire, razvijajo potrebne spretnosti za učinkovito organizacijo in način učenja.

Prilagoditve, specialne metode, tehnični pripomočki in oblike podpore, ki se zagotavljajo posameznemu učencu, se določijo z individualiziranim programom.

Metode poučevanja lahko vključujejo: poučevanje brajice, taktilno in slušno učenje, usposabljanje za orientacijo in mobilnost, slovenski znakovni jezik, verbotonalno metodo, fonetično-ritmično stimulacijo, prilagojene načine sporazumevanja, nadomestno in dopolnilno komunikacijo, prilagojeno opremo in programsko opremo IKT, dostopna digitalna gradiva ter praktično in veččutno učenje.

Slepi in slabovidni učenci se učijo brajice ter uporabljajo gradiva s povečanim tiskom, taktilna, zvočna in digitalna gradiva.

Gluhi in naglušni učenci se lahko učijo in uporabljajo slovenski znakovni jezik. Pri gluhih in naglušnih učencih ter učencih z govorno-jezikovnimi motnjami se lahko uporabljajo verbotonalna metoda ter fonetično-ritmična in glasbena stimulacija.

Učenci s težjimi gibalnimi ovirami ali več motnjami se lahko usposabljajo za uporabo pripomočkov za nadomestno in dopolnilno komunikacijo.

Šole in specializirani zavodi morajo imeti ustrezna specialna didaktična gradiva, tehnične pripomočke in prilagojeno opremo.

Center IRIS razvija in izdeluje gradiva za slepe in slabovidne učence, izposoja specialne pripomočke in opremo, zagotavlja usposabljanje in podporo pri njihovi uporabi ter pripravlja prilagojene učbenike, delovne zvezke in druga učna gradiva.

Druga prilagojena učna gradiva in učbenike pripravljajo Zavod Republike Slovenije za šolstvo, specializirani zavodi in zasebni založniki.

Učbenike mora potrditi pristojni strokovni svet.

Šole imajo učbeniške sklade, iz katerih si učenci lahko izposodijo potrjene učbenike. Prilagojeni učbeniki in druga učna gradiva so lahko na voljo tudi v zvočni, elektronski ali drugi dostopni obliki. Gradiva in pripomočki, ki jih učenci potrebujejo za vključevanje v vzgojno-izobraževalni program, so praviloma zagotovljeni prek šole ali specializiranega zavoda.

V programih za učence s težjimi gibalnimi ovirami ali z intenzivnejšimi potrebami po podpori lahko posameznim učencem ali skupinam učencev pomagajo spremljevalci oziroma negovalno osebje pri gibanju, sporazumevanju, osebni negi in sodelovanju pri vzgojno-izobraževalnih dejavnostih.

Napredovanje učencev

Osnovnošolsko izobraževanje

Prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom

Učenci v prilagojenem programu osnovne šole z enakovrednim standardom napredujejo iz razreda v razred kot njihovi vrstniki v večinski osnovni šoli, in sicer v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli (PISRS). Od 1. do 6. razreda praviloma napredujejo, v 7. in 8. razredu napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.

Za učence 6. in 9. razreda prilagojenega programa z enakovrednim izobrazbenim standardom je, tako kot za njihove vrstnike v redni šoli, nacionalno preverjanje znanja iz treh predmetov obvezno. Postopki in gradiva za preverjanje in ocenjevanje se lahko prilagodijo njihovim individualnim potrebam.

Prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom

Znanje učencev v prilagojenem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom učitelji ocenjujejo od 1. do 3. razreda z opisnimi ocenami. Učenci praviloma napredujejo. Ponavljajo lahko v soglasju s starši ali pa izjemoma brez njihovega soglasja, če ne dosežejo pričakovanih rezultatov znanja. V drugem in tretjem obdobju učitelji znanje učencev ocenjujejo s številčnimi ocenami. Pravila za napredovanje so enaka kot v večinskih šolah. O napredovanju iz razreda v razred oziroma o ponavljanju razreda odloči učiteljski zbor.

Za učence, ki obiskujejo program z nižjim izobrazbenim standardom, je udeležba pri nacionalnem preverjanju znanja prostovoljna.

Učenci prilagojenega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ki se ne vpišejo v srednješolsko izobraževanje, lahko obiskujejo osnovno šolo še 3 leta po izpolnjeni osnovnošolski obveznosti, za večino učencev je to do 18. leta. 

Posebni program vzgoje in izobraževanja

Udeleženci posebnega programa vzgoje in izobraževanja so ocenjeni z opisnimi ocenami. Na naslednjo stopnjo praviloma napredujejo glede na starost, razvoj, sodelovanje in individualizirani program, ne pa na podlagi doseganja predpisanih številčnih ocen. Napredovanje zato ni pogojeno s pozitivnimi ocenami pri posameznih predmetih.

Učenci posebnega programa, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost, lahko nadaljujejo izobraževanje še največ enajst let, to je do dopolnjene starosti 26 let.

Srednja šola

Prilagojeni programi srednješolskega izobraževanja

Dijaki v prilagojenih programih srednješolskega izobraževanja napredujejo v višji letnik, če izpolnijo vse obveznosti, predpisane s programom in so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov oziroma strokovnih modulov letnika.

Pravila glede ponovnega ocenjevanja, ponavljanja letnika in zaključka izobraževanja praviloma temeljijo na pravilih, ki veljajo za ustrezni redni srednješolski program, ob upoštevanju prilagoditev, določenih z odločbo o usmeritvi dijaka in njegovim individualiziranim programom.

Prehajanje med programi

Učenec lahko prehaja iz specializirane oblike izobraževanja v večinsko vzgojo in izobraževanje, iz večinskega programa v prilagojeni program, med prilagojenimi programi, iz programa z enakovrednim izobrazbenim standardom v program z nižjim izobrazbenim standardom ali med prilagojenim programom in posebnim programom vzgoje in izobraževanja.

Prehod se obravnava, kadar se spremenijo učenčev napredek pri izobraževanju, njegovo funkcioniranje, potrebe po podpori ali druge okoliščine.

Za prehod je praviloma potrebna ponovna presoja usmeritve ter nova ali spremenjena odločba o usmeritvi. Pri presoji se upoštevajo učenčev napredek in dosežki, zmožnost doseganja standardov predlaganega programa, raven in vrsta potrebne podpore, mnenje staršev in učenca, poročila učiteljev in strokovnih delavcev ter pogoji, ki jih zagotavlja predlagana šola ali zavod.

Spričevala

Šole in zavodi izdajajo spričevala in druga dokazila v skladu z nacionalno predpisanimi pravili.

Ocenjevanje se lahko prilagodi individualnim potrebam učenca oziroma dijaka. Prilagoditve se lahko nanašajo na obliko ocenjevanja, čas, ki je na voljo, način sporazumevanja, uporabo podporne tehnologije, prostorske pogoje, možnost odmorov ter pisno, ustno, praktično ali računalniško podprto ocenjevanje.

Programi osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom

Učenci, ki zaključijo prilagojeni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, prejmejo enako spričevalo kot učenci, ki zaključijo ustrezni program večinske osnovne šole, v skladu s Pravilnikom o obrazcih javnih listin v osnovni šoli (Pravilnik o obrazcih javnih listin v osnovni šoli (PISRS)). Spričevalo ima enako pravno veljavnost in pod enakimi splošnimi pogoji omogoča nadaljevanje izobraževanja.

Prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom

Učenci prejmejo:

• opisne zaključne ocene od 1. do 3. razreda ter
• številčne zaključne ocene od 4. razreda dalje.

Če učenec posamezne predmete obiskuje po programu večinske osnovne šole, se pri teh predmetih ocenjuje po pravilih, ki veljajo za ta program. To je navedeno v učenčevi šolski dokumentaciji in spričevalu.

Po zaključku prilagojenega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom učenci prejmejo javnoveljavno spričevalo, ki potrjuje zaključek programa.

Posebni program vzgoje in izobraževanja

Udeleženci posebnega programa vzgoje in izobraževanja prejmejo opisna poročila o svojem razvoju, sodelovanju in dosežkih glede na individualizirani program.

Po zaključku obveznega dela programa šola izda spričevalo, ki potrjuje izpolnitev osnovnošolske obveznosti. Spričevalo vključuje opisni zapis dosežkov udeleženca.

Zaključek posebnega programa vzgoje in izobraževanja ne daje izobrazbe, enakovredne spričevalu večinske osnovne ali srednje šole.

(Post)rehabilitacijski praktikum

Dijaki, ki zaključijo (post)rehabilitacijski praktikum, prejmejo spričevalo, ki ga izda šola, ali zavod, ki izvaja program.

Spričevalo potrjuje zaključek ustreznega izobraževanja in usposabljanja, vendar ne nadomešča spričevala ali kvalifikacije, pridobljene z zaključkom rednega ali prilagojenega programa srednješolskega izobraževanja.

Prilagojeni programi srednješolskega izobraževanja

Dijaki, ki zaključijo prilagojeni program srednjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja, pridobijo izobrazbo, ki se pridobi po ustreznem javnoveljavnem programu.