Odgovornost za zagotavljanje kakovosti vzgoje in izobraževanja v Sloveniji si delijo

• vzgojni in izobraževalni zavodi,
• javni razvojno-raziskovalni zavodi,
• organi in agencije za evalvacijo,
• ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ter
• vlada.

V Sloveniji poznamo zunanje in notranje zagotavljanje kakovosti na vseh ravneh izobraževanja.

Proces ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti izobraževanja na posamezni instituciji na douniverzitetni ravni temelji na samoevalvaciji. Vzgojni in izobraževalni zavodi morajo vsako leto izpeljati samoevalvacijo in o njej poročati svojim organom upravljanja. Zakonodaja podrobneje ne predpisuje samega načina izvedbe samoevalvacije. Pri izvedbi postopkov samoevalvacije prihaja do razlikovanj po različnih ravneh izobraževanja.

Na douniverzitetni ravni šole tradicionalno uporabljajo vire kot so

• letne analize učnega uspeha,
• poročila Inšpektorata za šolstvo,
• analize rezultatov zunanjega preverjanja znanja ter domačih in mednarodnih raziskovanj.

V procesu samoevalvacije lahko vzgojno izobraževalni zavodi pridobivajo podatke, ki so pridobljeni s strani zunanjih institucij (kot npr. Državni izpitni center, Pedagoški inštitut, Statistični urad RS) in nacionalnih ter mednarodnih raziskav in študij (kot npr. PISA, PIRLS, TALIS).

Zunanja evalvacija zakonitosti delovanja izobraževalne institucije poteka v obliki inšpekcijskega nadzora, ki ga izvaja Inšpektorat za šolstvo.

Zunanja evalvacija se na douniverzitetni ravni pogosteje osredinja na delovanje sistema kot celote ter na zagotavljanje kakovosti izobraževalnih programov. Najpomembnejši elementi zunanjega zagotavljanja kakovosti izobraževanja v Sloveniji so:

• z zakonom predpisana nacionalna zunanja preverjanja znanja učencev v 3., 6. in 9. razredu osnovne šole,
• matura in poklicna matura, izpita, s katerima zaključujejo dijaki splošno srednješolsko ali strokovno srednješolsko izobraževanje,
• mednarodno ugotavljanje dosežkov učencev na različnih področjih učenja, s pomočjo mednarodnih raziskav,
• nacionalne evalvacijske študije, ki jih koordinira Svet za kakovost in evalvacijo,
• poročila o spremljanju vpeljevanja novosti v vrtce in šole, ki jih pripravljajo javni razvojno-raziskovalni zavodi s področja izobraževanja ter
• akreditacija programov izobraževanja pri Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje in Strokovnem svetu RS za poklicno izobraževanje.

Kakovost v višjem in visokem šolstvu zagotavljajo postopki akreditacije ter notranje in zunanje evalvacije. Za postopke akreditacije višješolskih študijskih programov je pristojen Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, v visokem šolstvu pa Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). NAKVIS je pristojen za zunanjo evalvacijo višješolskih in visokošolskih zavodov. Notranji evalvacijski postopki so pristojnost višješolskih in visokošolskih zavodov.

Na področju izobraževanja odraslih veljajo glede zagotavljanja kakovosti pri izvajanju javnoveljavnih programov enaka načela kot pri douniverzitetnem izobraževanju za posamezna področja izobraževanja, poleg tega pa Andragoški center RS razvija dodatne pristope zagotavljanja kakovosti, kamor se organizacije za izobraževanje odraslih vključujejo prostovoljno. Za akreditacijo javnoveljavnih programov na področju izobraževanja odraslih je pristojen Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih.

Pristojno ministrstvo podpira dejavnosti zagotavljanja kakovosti tudi s finančnimi instrumenti in razvojnimi projekti. Med pomembnejšimi izstopa vzpostavitev nacionalnega analitskega središča, ki povezuje podatke in različne izobraževalne institucije ter zagotavlja sistematično podporo ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti. Analitsko središče zbira, analizira in smiselno interpretira podatke o kakovosti ter jih povezuje z izkušnjami in znanjem strokovnjakov iz prakse. Pri tem spodbuja sodelovanje med vrtci, šolami in drugimi deležniki ter krepi njihovo zmožnost za učinkovito uporabo podatkov pri samoevalvaciji. Cilj središča je razvijati skupne pristope, izboljšati rabo podatkov ter okrepiti na dokazih temelječe odločanje, kar prispeva k pravičnejšemu in učinkovitejšemu sistemu vzgoje in izobraževanja.