Splošna porazdelitev odgovornosti in organizacija na centralni ravni

Zakone in druge izvršljive predpise ter nacionalne programe sprejema Državni zbor, medtem ko podzakonske akte sprejemajo Vlada RS ali pristojna ministrstva.

Ministrstvo za javno upravo

Na Ministrstvu za javno upravo opravljajo naloge s področja sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, uslužbenskega in plačnega sistema v javnem sektorju ter upravnega poslovanja. V sodelovanju z drugimi resorji:

• si prizadevajo odpravljati administrativne ovire in izboljšati kakovost javne uprave.
• Na sistemski ravni so odgovorni za področje javnega naročanja, delovanje nevladnih organizacij in lokalne samouprave.
• Sistemsko urejajo volilne in referendumske zakonodaje ter transparentnost in integriteto v javnem sektorju.
• Zagotavljajo delovanje državnega komunikacijskega omrežja in podporo razvoju elektronskih storitev za državljane, gospodarstvo in državo.
• Sistemsko urejajo in stremijo k učinkovitemu in gospodarnemu ravnanju s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti.

Ministrstvo, pristojno za izobraževanje

V sistemu vzgoje in izobraževanja so bile v obdobju med letoma 2004 in 2012 odgovornosti na krovni, centralni ravni porazdeljene med Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za visokošolsko izobraževanje, znanost in tehnologijo. Leta 2012 sta se obe ministrstvi združili v Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Leta 2023 je prišlo ponovno do razdružitve ministrstva, in sicer na:

• Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI), ki je pristojno za delovno področje predšolske vzgoje, osnovno-, srednje- in višješolsko izobraževanje ter osnovnega glasbenega izobraževanja in izobraževanja odraslih;
• Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI), ki je pristojno za delovno področje visokega šolstva, znanosti, raziskovanja, razvoja tehnologij in inovacij.

Obe ministrstvi sta neposredno odgovorni za načrtovanje, evalvacijo, analizo in izvajanje predpisov na vseh ravneh izobraževanja.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Ministrstvo je sestavljeno iz vrste služb, direktoratov in resorjev, ki pokrivajo različna delovna področja, kot so:

Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo (za vsebino glej razdelek predšolska vzgoja in šolstvo).

Direktorat za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih (za vsebino glej razdelek predšolska vzgoja in šolstvo).

Urad za razvoj in kakovost izobraževanja spremlja in razvija

• sistem vzgoje in izobraževanja,
• področje učenja in poučevanja ter
• področje vstopanja in celovitega nadaljnjega razvoja strokovnih delavcev kot izvajalcev in soustvarjalcev v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru.

Opravlja naloge, ki so povezane z delom vladnih strokovnih svetov za izobraževanje, s sodelovanjem v evropskem informacijskem omrežju Eurydice, z evalvacijo šolskega sistema, ter s pripravo podlag za razvojno-raziskovalno delo za vse ravni izobraževanja.

Služba za izvajanje kohezijske politike

• koordinira programiranje in izvajanje kohezijske politike ministrstva;
• zastopa usmeritve in stališča ministrstva v strokovnih in programskih telesih v EU, na nacionalni ravni ter do organa upravljanja;
• sodeluje pri pripravi zakonodaje oziroma podzakonskih predpisov in drugih izvršilnih predpisov na področju kohezijske politike ministrstva;
• nudi tehnično podporo organizacijskim enotam ministrstva na tem področju.

Služba za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve

• pripravlja in usklajuje mednarodne dejavnosti ministra doma in v tujini,
• usklajuje pripravo in spremlja izvedbo sporazumov in drugih dvostranskih aktov z državami EU in drugimi državami,
• aktivno sodeluje pri delu meddržavnih komisij za znanstveno in tehnološko sodelovanje Republike Slovenije s posameznimi državami ter
• spremlja predloge zakonodajnih in strateških dokumentov Evropske komisije s področja izobraževanja.

Služba za notranjo revizijo

• Neodvisno in nepristransko daje zagotovila o uspešnosti upravljanja ministrstva, sistema upravljanja tveganj in delovanja notranjega nadzora.
• Ocenjuje izpostavljenost tveganjem ter ustreznost, uspešnost in učinkovitost notranjega nadzora, kar ministrstvu med drugim zagotavlja doseganje ciljev, zanesljivost podatkov, točnost in preglednost poročanja, smotrnost poslovanja in porabe javnih sredstev, varovanje premoženja ter delovanje v skladu z zakoni, drugimi predpisi, usmeritvami, postopki in pogodbami.
• Na podlagi ugotovitev notranjih revizij ministrstvu priporoča ukrepe za izboljšave.
• Sestavni del njihovega dela je tudi pomoč pri uvajanju sprememb, ki se odražajo v boljšem poslovanju ministrstva.

Služba za digitalizacijo izobraževanja

• Načrtuje, izvaja postopke in spremlja naloge s področja digitalizacije po celotni vertikali izobraževanja.
• Podpira širokopasovno povezljivost šol in povezljivost znotraj šol.
• Ozavešča o možnostih v zvezi z dostopom do interneta in opremljanja šol (nakup digitalne opreme, aplikacije in platforme za e-učenje).
• Omogoča podporo vzgojno-izobraževalnim zavodom pri pripravi načrtov za digitalno preobrazbo na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja.
• Spodbuja razvoj digitalne pedagogike in znanj pri uporabi digitalnih orodij na področju vzgoje in izobraževanja.
• Sodeluje kot mednarodni partner pri različnih projektih in združenjih EU.

Ministrstvo prav tako izvaja politike izobraževanja in oblikuje nacionalne predpise in programe v sodelovanju s posvetovalnimi telesi:

• Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je pristojen za odločanje o strokovnih zadevah na področju splošnega izobraževanja ter za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov. Vlada ga je ustanovila na seji dne 16. maja 1996.
• Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je pristojen za odločanje o strokovnih zadevah na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja ter za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov. Vlada ga je ustanovila na seji dne 21. marca 1996.
• Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih je pristojen za odločanje o strokovnih zadevah pri izobraževanju odraslih ter za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pripravi predpisov. Vlada ga je ustanovila na 199. seji dne 23. maja 1996. Strokovni svet spremlja in ocenjuje stanje in razvoj izobraževanja odraslih v državi z vidika razvojnih potreb in možnosti družbe, z vidika kakovosti in mednarodne primerljivosti.
• Strokovni svet RS za šport je pristojen za odločanje o strokovnih zadevah in strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev. Vlada ga je ustanovila na seji dne 19. januarja 2023.

• Svet Vlade RS za mladino je pristojen za odločanje o strokovnih zadevah in strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev, povezanih z mladino. Vlada ga je ustanovila na seji dne 24. junija 2009.

• Svet Vlade za študentska vprašanja je Vlada ustanovila na seji dne 10. oktobra 1996 in je v tem delu pristojen za študente višjih šol.

• Svet RS za visoko šolstvo je na ministrstvu pristojen za področje, ki se navezuje na mnenje k nacionalnemu ogrodju kvalifikacij.

Poleg tega je ministrstvu in drugim deležnikom v oporo strokovno znanje razvojno-raziskovalnih zavodov, kot so:

• Zavod RS za šolstvo,
• Center RS za poklicno izobraževanje,
• Andragoški center RS,
• Državni izpitni center,
• Pedagoški inštitut,
• Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja,
• Center šolskih in obšolskih dejavnosti,
• Šola za ravnatelje (v sklopu Zavoda RS za šolstvo) in
• Slovenski šolski muzej.

Urad RS za mladino ter Inšpektorat RS za šolstvo in šport nista vključena v strukturo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, vendar je ministrstvo zanju odgovorno kot za povezana organa (organa v sestavi).

• Urad za mladino RS zastopa interese mladinskega sektorja in mladinskega dela s tem, ko v vlogi glavnega usklajevalca vseh aktivnosti politike glede mladih zagotavlja ukrepe, ki celovito urejajo položaj mladih v Sloveniji. V sodelovanju z drugimi državnimi organi in lokalnimi skupnostmi spremljajo položaj mladih in učinke vseh izvedenih ukrepov za večjo vključenost potreb in interesov mladih pri oblikovanju politik. Urad je državna avtoriteta na področju mladinskega dela, pri oblikovanju mladinskih politik pa ohranja relativno samostojen položaj, med drugim zagotavlja tudi finančno podporo mladinskim programom in programom za mlade ter spodbuja raziskovalno delo na področju mladine.
• Inšpektorat za šolstvo in šport opravlja inšpekcijske nadzore nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja v vrtcih, osnovnih šolah, glasbenih šolah, srednjih poklicnih šolah, srednjih tehniških in strokovnih šolah, gimnazijah, višjih strokovnih šolah, zavodih za izobraževanje in usposabljanje otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami, organizacijah za izobraževanje odraslih in pri zasebnikih, ki izobražujejo po javnoveljavnih programih. Nadzoruje namensko porabo javnih sredstev pri teh izobraževanjih in izvrševanje zakonov, ki urejajo domove za učence in dijaške domove. Inšpektorji za šport so zadolženi za nadzor izvajanja športnih programov v lokalnih skupnostih in uresničevanje javnega interesa v športu, izvajanje strokovnega dela v športu, pravice športnikov, nadzor športnih objektov in površin za šport v naravi, namensko porabo javnih sredstev, nadzor nad športnimi prireditvami ter preprečevanje nasilja v športu in na športnih prireditvah.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Izvaja politike izobraževanja in oblikuje nacionalne predpise in programe v sodelovanju s posvetovalnim telesom:

• Svet RS za visoko šolstvo svetuje vladi pri pripravi in spreminjanju visokošolske zakonodaje, sodeluje pri načrtovanju razvoja visokošolskega študija ter spodbuja in razvija sodelovanje med visokošolskimi zavodi. Pri svojem delu sodeluje s strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti in tehnologije ter Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je sestavljeno iz vrste služb, direktoratov in resorjev, ki pokrivajo različna delovna področja, kot so:

• Direktorat za visoko šolstvo,
• Direktorat za znanost,
• Urad za UNESCO.

Direktorat za visoko šolstvo

Direktorat za visoko šolstvo opravlja naloge za izvajanje dejavnosti na področju visokega šolstva in vrednotenja ter priznavanja izobraževanja. Vodijo dejavnosti, ki visokošolskim zavodom omogočajo slediti pospešeni dinamiki sprememb razvoja družbe in potreb po učinkovitem reševanju sodobnih izzivov, kot so:

• zagotavljanje kakovosti v mednarodnem merilu,
• stimulativni delovni in študijski pogoji,
• visoki standardi akademske kulture in etike,
• odzivanje na sedanje in prihodnje potrebe gospodarstva in negospodarstva ter splošnega družbenega okolja,
• spoštovanje institucionalne avtonomije, družbena odgovornost, integriteta in zaupanje,
• enakost in nediskriminatornost,
• dostojanstvo, pravičnost in vključenost ter
• zavezanost celovitemu in učinkovitemu ustvarjanju pogojev za doseganje blaginje družbe.

S finančno podporo projektom omogočajo izvajanje številnih programov in dejavnosti na področju visokega šolstva ter skrbijo za uresničevanje nacionalnega programa visokega šolstva. Sodelujejo pri pripravi predlogov zakonskih rešitev ter drugih aktov in ukrepov, pri čemer je njihova ključna naloga zagotavljanje pogojev za razvoj in kakovost visokošolskega izobraževanja.

Direktorat za visoko šolstvo sestavljata Sektor za visoko šolstvo in ENIC-NARIC center.

Na Sektorju za visoko šolstvo pripravljajo sistemske rešitve za oblikovanje politike oziroma strategijo razvoja visokega šolstva. To vključuje pripravo predpisov s področja visokega šolstva, spremljanje in vrednotenje učinkov nacionalnega programa visokega šolstva ter vključevanje v evropski visokošolski prostor oz. regionalne integracije in organe EU.

Skrbijo za evidenco visokošolskih zavodov, študijskih programov, zasebnih visokošolskih učiteljev, študentske domove in subvencionirano bivanje visokošolskih študentov. Večji del nalog zavzema financiranje visokošolskih in drugih zavodov. Spremljajo socialno-ekonomska vprašanja študentov, skrbijo za izvajanje strategije internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016–2020 in za spodbujanje učenja slovenščine.

ENIC-NARIC center je nacionalni informacijski center za priznavanje kvalifikacij, pristojen za vrednotenje in priznavanje izobraževanja v Republiki Sloveniji, ustanovljen v skladu z Lizbonsko konvencijo. ENIC-NARIC sta mreži informacijskih centrov, ki se na nacionalni ravni ukvarjajo s priznavanjem izobraževanja.

• ENIC (European Network of Information Centres) povezuje informacijske centre držav, vključenih v Svet Evrope in UNESCO/CEPES
• NARIC (National Academic Recognition Information Centres) pa deluje na pobudo Evropske komisije in jo sestavljajo informacijski centri držav članic Evropske unije in nekaterih drugih držav.

V ENIC-NARIC centru zbirajo in posredujejo informacije o slovenskem šolskem sistemu in tujih šolskih sistemih posameznih držav, vodijo postopke in izdajajo mnenja o izobrazbi v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja ter svetujejo in informirajo posameznike in institucije o slovenskem in tujem izobraževanju.

Direktorat za znanost

Na Direktoratu za znanost razvijajo in uveljavljajo vladno politiko na področju znanstvenih raziskav. Opravljajo izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem krovne strategije, Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (RISS), pri čemer jim kot izvršilna agencija pomaga tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Naloge direktorata so vzpostaviti sodoben raziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočal višjo kakovost življenja za vse, z učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom dodane vrednosti na zaposlenega ter zagotavljanjem več in kakovostnejših delovnih mest.

Direktorat za znanost sestavljata Sektor za znanost in Sektor za strukturne sklade na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti

Sektor za znanost oblikuje strokovne podlage za sprejemanje političnih dokumentov na področju raziskovalne politike. Pripravlja zakonske in podzakonske predpise na teh področjih. Vzpostavlja in izgrajuje sistem za celovito analiziranje in spremljanje stanja ter razvoja raziskovalne dejavnosti, razvija nove instrumente za izvajanje strateških ciljev na področju raziskovanja ter načrtuje potrebni obseg finančnih sredstev za financiranje teh dejavnosti. Aktivno sodeluje tudi pri usmerjanju in izvajanju okvirnega programa Obzorje Evrope od leta 2021 do 2027.

Sektor za strukturne sklade na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti pripravlja strokovna izhodišča in izvaja aktivnosti, ki se sofinancirajo s sredstvi evropske kohezijske politike. Pristojen je za načrtovanje vsebin in postopkov v okviru programskih dokumentov na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti, za izvajanje javnih razpisov in drugih instrumentov ter za izvajanje finančnih postopkov (pogodbe) na navedenem področju.

Urad za UNESCO

V uradu opravljajo strokovno-upravne naloge za Slovensko nacionalno komisijo za Unesco. Opravljajo zadeve, ki se nanašajo na sodelovanje Republike Slovenije z Unescom, skrbijo za uresničevanje ciljev Unesca v Republiki Sloveniji ter sodelujejo z nacionalnimi komisijami in telesi drugih držav ter nevladnih organizacij. Med drugim skrbijo za udeležbo slovenskih predstavnikov na mednarodnih sestankih v okviru Unesca ter usklajujejo delo in dejavnosti z vladnimi in nevladnimi organi ter organizacijami, ki sestavljajo komisijo, ter z drugimi organi in organizacijami, ki lahko prispevajo k uresničevanju programa in dejavnosti.

Druga ministrstva

Ministrstvo za družino, delo, socialne zadeve in enake možnosti je odgovorno za zadeve, povezane s socialnim statusom učencev, dijakov, študentov in njihovih družin ter ima aktivno vlogo na področjih poklicnega izobraževanja in izobraževanja odraslih.

Ministrstvo za finance opravlja naloge na področjih zakladništva, javnega računovodstva, javnih financ, državnega proračuna, javnih naročil, davčnega in carinskega sistema, javnofinančnih prihodkov in finančnega sistema, finančnega premoženja, poroštev, zadolževanja javnega sektorja, javno-zasebnega partnerstva, preglednosti finančnih odnosov, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, prirejanja iger na srečo, državnih pomoči ter makroekonomskih gibanj in analiz.

Ostala ministrstva sodelujejo pri razvoju in izvajanju politik na posameznih področjih, kot so oborožene sile, notranje zadeve, javna uprava, zdravje in kultura.

Regionalne razvojne agencije

Slovenija ni razdeljena na regije kot politično upravne enote. Vseeno so bile agencije za regionalni razvoj ustanovljene v vseh statistično opredeljenih regijah z namenom spodbujanja regionalnega razvoja. Skupaj z občinami in poslovnimi subjekti imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju enotnih regionalnih štipendijskih shem, ki so že uveljavljen instrument regionalne politike.

Po prvih začetkih so se regijske štipendijske sheme hitro uveljavile kot učinkovit instrument v vseh razvojnih regijah. Vse Regionalne razvojne agencije (RRA) so jih izvajale z evropskimi sredstvi. Na podlagi izkušenj so RRA poenotile postopke in pravila delovanja, kar je omogočilo uspešno načrtovanje in izvajanje sistema. Osnovni namen inštrumenta je, da RRA pomaga delodajalcu najti ustrezne štipendiste, jim na podlagi poenotenih postopkov in pravil izračuna in izplačuje štipendijo ter jih spremlja v času izobraževanja in naprej.

Predšolska vzgoja in šolstvo

Za vodenje in upravljanje predšolske vzgoje in šolskega izobraževanja je odgovorno Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. To vključuje pooblastila za financiranje izobraževalnih zavodov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je odgovorno za zadeve v zvezi s socialno-ekonomskim položajem učencev in njihovih družin, vključno s politikami štipendiranja.

V Direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo opravljajo naloge, s katerimi zagotavljajo izvajanje dejavnosti na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Med drugim skrbijo tudi za zagotavljanje posebnih pravic za pripadnike narodnih manjšin in etničnih skupnosti na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva. Pod njihovo pristojnost spada tudi osnovnošolsko glasbeno izobraževanje. Direktorat ima 3 sektorje: za predšolsko, osnovnošolsko in za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

V Direktoratu za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih opravljajo naloge, s katerimi se zagotavlja izvajanje dejavnosti s področja nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja v dijaških domovih in višjega šolstva ter izobraževanja odraslih. Med drugim vodijo dejavnosti, ki se nanašajo na vpis v srednje šole, dijaške domove in višje strokovne šole. S finančno podporo projektom omogočajo izvajanje številnih programov in dejavnosti za odrasle ter uresničevanje nacionalnega programa izobraževanja odraslih. Sodelujejo pri pripravi predlogov zakonskih rešitev ter drugih aktov in ukrepov, pri čemer je njihova ključna naloga zagotavljanje pogojev za razvoj in kakovost izobraževanja z delovnega področja direktorata. Direktorat ima 2 organizacijski enoti: sektor za srednje in višje šolstvo ter sektor za izobraževanje odraslih.

Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje je v oporo strokovno znanje Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje in Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje.

Strokovni svet za splošno izobraževanje:

• sprejema programe za predšolske otroke in prilagojene programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami;
• sprejema vzgojne in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami;
• določa vzgojne in izobraževalne programe na področju splošnega izobraževanja in daje mnenje k programom na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti;
• sprejema vzgojni program domov za učence in vzgojni program dijaških domov;
• določa predmetnike in učne načrte predmetov ali predmetnih področij za osnovno in glasbeno šolo;
• določa predmetnike in predmetne kataloge znanj za gimnazijo in za maturitetni tečaj;
• določa izpitne kataloge znanj za preverjanje ob koncu posameznega obdobja v osnovni šoli, glasbeni šoli in za maturo;
• daje mnenje k predmetnim in izpitnim katalogom znanj v delu, ki se nanaša na splošnoizobraževalne predmete oziroma vsebine v poklicnem oziroma strokovnem izobraževanju;
• določa navodila za prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov;
• določa dejavnosti, potrebne za optimalen razvoj otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami;
• sprejme navodila za prilagojeno izvajanje programa za učence Rome;
• potrjuje učbenike v izobraževalnih programih na področju splošnega izobraževanja;
• ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard izobraževalnih programov zasebnih šol na področju osnovnošolskega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja;
• ugotavlja javno veljavnost in daje mnenje k splošnim vsebinam izobraževalnih programov zasebnih šol;
• daje mnenje o ustreznosti programa za predšolske otroke in predlaga ministru:

• programe osnovnošolskega izobraževanja in osnovnega glasbenega izobraževanja,
• program dopolnilnega izobraževanja otrok izseljencev in zdomcev,
• program dopolnilnega izobraževanja za otroke Romov,
• prilagojene izobraževalne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,
• izobraževalni program gimnazije in maturitetnega tečaja in opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje:

• določa predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge za strokovno-teoretične predmete in za mojstrski izpit;
• določa obseg in vsebino izobraževanja v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, ki se izvaja pri delodajalcu;
• določa organizacijo izvajanja izobraževalnega programa (celoletna, periodična);
• določa vsebino vmesnega preizkusa;
• potrjuje učbenike in učila za strokovno-teoretične predmete;
• ugotavlja enakovreden izobrazbeni standard izobraževalnih programov za odrasle na področjih, na katerih je pristojen za določanje katalogov znanj;
• podeljuje naziv predavatelj višje šole, če predavateljski zbor še ni konstituiran;
• predlaga pristojnemu ministru:

• izobraževalne programe poklicnega oz. strokovnega izobraževanja,
• prilagojene izobraževalne programe za mladostnike s posebnimi potrebami,
• normative in standarde za opremo šol in šolskih delavnic in
• opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Poleg tega ta strokovni svet sodeluje pri oblikovanju politik in zakonodaje na področju višjega šolstva.

Šolska inšpekcija Inšpektorata za izobraževanje in šport spremlja izvajanje predpisov, vključno z izvajanjem izobraževalne dejavnosti, organizacijskimi zadevami ter porabo javnih sredstev.

Vlada ocenjuje uspešnost sistema vzgoje in izobraževanja z zunanjim preverjanjem ob koncu druge in tretje triade osnovne šole ter štiriletnega srednješolskega izobraževanja, in s pomočjo nacionalnih evalvacijskih študij. To vladi omogoča, da oceni učinek uvedenih ukrepov, zlasti z vidika kurikula. Vrtci in šole lahko povratne informacije uporabijo za samoocenjevanje in razvoj. Namen evalvacij ni razvrščanje vrtcev, šol ali učiteljev.

Slovenija tudi sodeluje v mednarodnih primerjalnih študijah (TALIS) in velikih mednarodnih preverjanjih znanja (PIRLS, PISA, ICCS). Vladi in drugim zadevnim institucijam to zagotavlja zunanje, primerljive informacije o sistemu vzgoje in izobraževanja ter njegovemu razvoju skozi čas.

Višje in visoko šolstvo

Upravljanje, vodenje in financiranje višjega strokovnega izobraževanja je v pristojnosti Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Ministrstvo je pristojno tudi za postopke zagotavljanja kakovosti in akreditacije.

V okviru ministrstva za vzgojo in izobraževanje deluje Direktorat za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je pristojno za vodenje in financiranje visokošolskega izobraževanja.

Direktorat za visoko šolstvo nadzira izvajanje programov izobraževanja, pripravlja in izvaja predpise na svojih zadevnih področjih dela in razvija strateška izhodišča za nacionalne politike.

Direktorat za visoko šolstvo med drugim vključuje Center ENIC-NARIC, ki je pristojen za ocenjevanje in priznavanje izobraževanja v Republiki Sloveniji. Drugi, v uvodu opisani direktorati so delno vključeni v področje višjega in visokega šolstva v skladu s svojimi specifičnimi področji dela.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije prejema izhodišča od Sveta RS za visoko šolstvo. Med drugim svet svetuje pri strokovnih izhodiščih in oblikovanju nacionalnega programa visokega šolstva, svetuje pri pripravi in spreminjanju visokošolske zakonodaje, svetuje pri načrtovanju razvoja visokega šolstva, daje mnenje k nacionalnemu ogrodju kvalifikacij, opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

V tem kontekstu sta še posebej pomembna dva druga posvetovalna organa, to sta Svet RS za znanost in tehnologijo ter Svet RS za študentska vprašanja. Strokovne, tehnične in administrativne naloge v zvezi z izvajanjem evropskega izobraževanja in usposabljanja ter s študijsko mobilnostjo so v domeni Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). CMEPIUS je nacionalna agencija programa Erasmus+ in podeljuje številne štipendije, kot so CEEPUS, NFM/EEA, dvostranske štipendije in dotacije za študij slovenskega jezika.

Kakovost visokošolskih zavodov, študijskih programov in raziskovalnih, umetniških in strokovnih projektov presojajo visokošolski zavodi sami (s samoevalvacijo) in Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), ki podeljuje tudi akreditacije.

Enako kot pri nižjih ravneh izobraževanja, je socialno-ekonomski položaj študentov v domeni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Med drugim je ministrstvo odgovorno za politike štipendiranja ter je ustanovitelj Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije. V okviru ministrstva obstaja tudi poseben sektor za vseživljenjsko učenje in štipendije, ministrstvo pa tudi sofinancira izredni študij in druge oblike vseživljenjskega učenja. Ministrstvo je odgovorno tudi za nacionalne poklicne kvalifikacije. Sistem omogoča kandidatom formalno priznanje spretnosti in znanja, ki so ga usvojili zunaj formalnega sistema visokega šolstva in ki je potrebno za učinkovito opravljanje poklicnih nalog. Drugo področje dela ministrstva je skrb za družine in invalide, kar vključuje študentske družine in družine invalidnih študentov.

Izobraževanje odraslih

Vlada je na centralni ravni odgovorna za splošni razvoj izobraževanja odraslih. Lokalne skupnosti na drugi strani ustanavljajo določene organizacije in zato nosijo z njimi povezane odgovornosti ustanovitelja. Za nadzor izobraževanja odraslih je zadolžen Inšpektorat RS za šolstvo in šport.

Na centralni ravni je glavna odgovornost za izobraževanje odraslih je v domeni Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih.

Ministrstvo:

• sprejema javnoveljavne programe,
• določa zahteve in pogoje za osebje,
• določa materialne pogoje,
• vodi razvid uradno akreditiranih programov,
• sofinancira izvajanje programov in podpira aktivnosti v skladu z letnim programom izobraževanja odraslih.

Odločitve ministrstva na tem področju so podprte s strokovnim znanjem Strokovnega sveta RS za izobraževanje odraslih.

Strokovni svet med drugim:

• predlaga pristojnemu ministru izobraževalne programe za odrasle;
• obravnava in daje soglasje k izobraževalnim programom, prilagojenim za odrasle, po katerih se pridobi javnoveljavna izobrazba;
• ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard na področjih, na katerih je pristojen za določanje katalogov znanj;
• obravnava druga strokovna vprašanja v zvezi z razvojem in delovanjem sistema izobraževanja odraslih;
• določa kataloge znanj in izpitne kataloge v zapisanih programih in potrjuje učbenike in učila za izobraževanje odraslih za programe, za katere je pristojen določati kataloge znanj, ter daje soglasje o ustreznosti drugih učbenikov in učil za izobraževanje odraslih.

Javni interes na področju izobraževanja odraslih določa nacionalni program. Vlada predlaga ta program po posvetovanju s Strokovnim svetom RS za izobraževanje odraslih. Nacionalni program sprejme Državni zbor, izvaja pa se na podlagi letnega programa, ki vključuje programe in aktivnosti, ki se financirajo iz državnega proračuna. Letne programe sprejema vlada, medtem ko jih izvajajo pristojna ministrstva.

Ministrstva dodelijo določene programe, vodijo razvid javnih izvajalcev izobraževanja odraslih, sklepajo pogodbe z izvajalci in zagotavljajo financiranje zavodom za izobraževanje odraslih, ki jih je ustanovila vlada.

Druga ministrstva, ki so odgovorna za določene vidike izobraževanja odraslih, so:

• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
• Ministrstvo za notranje zadeve,
• Ministrstvo za kulturo,
• Ministrstvo za zdravje ter
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Več podrobnosti v poglavju Izobraževanje in usposabljanje odraslih: Porazdelitev odgovornosti.