V javnih vrtcih in šolah deluje svetovalna služba, katere temeljna naloga je sodelovanje pri celostnem reševanju pedagoških, psiholoških in socialnih težav otrok v vrtcu oziroma šoli. Sodeluje z vsemi udeleženci učnega procesa, starši otrok ter po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami ter jim nudi ustrezno obliko pomoči. Pomaga posameznikom in skupinam v vrtcu oziroma šoli pri zagotavljanju optimalnega razvoja vseh otrok, ne glede na osebne okoliščine, socialno-ekonomski ali kulturni položaj. Delo svetovalne službe opravljajo svetovalni delavci, ki so lahko po izobrazbi psihologi, pedagogi, socialni pedagogi, socialni delavci, specialni in rehabilitacijski pedagogi ter inkluzivni pedagogi.

Opredelitev ciljnih skupin

V predpisih so opredeljene naslednje skupine otrok, učencev ali dijakov, ki zaradi osebnih, socialno-ekonomskih ali kulturnih ozadij, v vrtcu ali šoli potrebujejo pomoč oziroma posebne ukrepe:

• Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo na območjih, kjer živita manjšini, ustavno pravico, da se izobražujejo v svojem jeziku in da oblikujejo in razvijajo vzgojo in izobraževanje, natančneje pa so pravice opredeljene v Zakonu o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja.
• Pripadniki romske skupnosti so kot posebna skupina, katere posebne pravice se urejajo z zakonom, opredeljeni že v Ustavi RS, uresničevanje posebnih pravic pa natančneje ureja Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, na področju vzgoje in izobraževanja pa to urejata še Zakon o vrtcih in Zakon o osnovni šoli.
• Migranti (tujci): priseljence v Republiki Sloveniji lahko glede na definicijo v Strategiji za vključevanje otrok, učencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje (2007) razdelimo v več skupin:
  • nekdanji priseljenci, ki imajo slovensko državljanstvo;
  • osebe, ki nimajo slovenskega državljanstva, s pridobljenim dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Sloveniji;
  • prosilci za mednarodno zaščito in osebe z mednarodno zaščito;
  • državljani držav članic Evropske unije;
  • otroci slovenskih izseljencev in zdomcev (s slovenskim državljanstvom ali brez slovenskega državljanstva), ki so se vrnili v domovino.

  Otroci tujih državljanov, ki bivajo v Sloveniji, imajo pravico do vključevanja v osnovno in srednjo šolo pod enakimi pogoji kot otroci slovenskih državljanov. Prav tako tudi državljani drugih držav članic EU, Slovenci brez slovenskega državljanstva in begunci.
  
  Drugi tuji državljani pa po načelu vzajemnosti. Pravico do vključevanja otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem obravnavajo Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o osnovni šoli, Zakon o gimnazijah, Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, Zakon o tujcih, Zakon o mednarodni zaščiti ter podzakonski akti (več v Zakonodaji).

• Učenci z učnimi težavami imajo na podlagi določb Zakona o osnovni šoli pravico do prilagoditve pouka; to so učenci, ki brez prilagoditev metod in oblik dela pri pouku težko dosegajo standarde znanja.
• Otroci na zdravljenju v bolnišnici imajo na podlagi Zakona o vrtcih in Zakona o osnovni šoli lahko predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje v bolnišnici.
• Otrokom s socialno-ekonomsko manj spodbudnim ozadjem skladno s cilji vzgoje in izobraževanja, navedenimi v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, vrtci in šole pomagajo in jih podpirajo.

Posebni ukrepi pomoči

Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti

• Učni jezik v šolah in vrtcih, namenjenih pripadnikom italijanske narodne manjšine na narodno mešanem območju slovenske Istre je italijanščina, slovenščina je učni predmet.
• V Prekmurju, kjer poleg večinskega slovenskega prebivalstva živijo tudi pripadniki madžarske skupnosti, pouk v vrtcih in šolah poteka sočasno v slovenščini in madžarščini (dvojezični vrtec oziroma dvojezična šola).
• Učencem, pripadnikom italijanske ali madžarske narodne skupnosti, ki so vpisani v osnovno šolo zunaj narodnostno mešanega območja, šola kot interesno dejavnost brezplačno organizira učenje italijanskega oziroma madžarskega jezika, če se zanj odloči vsaj pet učencev.
• Vzgojno-izobraževalni programi so prilagojeni (predmetniki, učni načrti, katalogi znanja).
• Šole izdajajo dvojezična spričevala in druge listine.
• V oddelkih vrtca sta sočasno dve vzgojiteljici 6 ur dnevno.
• Zaradi prilagoditve predmetnika (dodatni predmet) je tedenska obremenitev učencev oziroma dijakov lahko za dve uri večja kot v večinskih šolah.
• V osnovnih in srednjih šolah veljajo za oblikovanje oddelkov in skupin ugodnejši normativi kot za večinske šole.
• V prvih treh razredih dvojezične osnovne šole sta pri pouku ves čas prisotna dva učitelja, eden govori slovensko, eden madžarsko.
• V šoli z italijanskim učnim jezikom se uporabljajo učbeniki in učila v italijanskem jeziku, v dvojezični šoli se uporabljajo učbeniki in učila v slovenskem in v madžarskem jeziku. Sredstva za pripravo in za subvencioniranje cene učbenikov in učil zagotavlja država.

Pripadniki romske skupnosti

Stalni sistemski ukrepi za čim bolj uspešno vključevanje pripadnikov romske skupnosti v vzgojno-izobraževalni proces so:

• sofinanciranje dejavnosti na področju osnovnošolskega izobraževanja,
• zagotavljanje sredstev za materialne stroške za romske učence,
• sofinanciranje dela romskih pomočnikov,
• sofinanciranje dejavnosti na področju predšolske vzgoje.

Najpomembnejši nedavno sprejeti ukrep je sistemizacija delovnega mesta romski pomočnik. S šolskim letom 2021/2022 so prvi romski pomočniki nastopili svoje delovno mesto vrtcih in/ali šolah. Najpomembnejše naloge romskega pomočnika so:

• pomoč otrokom pri premagovanju čustvenih in jezikovnih ovir,
• vzpostavljanje in vzdrževanje stikov s starši,
• sodelovanje s strokovnimi delavci pri dejavnostih za boljše vzajemno delovanje romskih otrok z ostalimi otroki,
• sodelovanje s strokovnimi delavci pri oblikovanju in izvedbi ukrepov za večjo uspešnost romskih otrok,
• dejavnosti za otroke in starše v okoljih, kjer živijo,
• promocija vzgoje in izobraževanja v romski skupnosti.

Pomembna podporna okolja za romske družine so tako imenovani večnamenski centri kot stičišča različnih izobraževalnih in drugih dejavnosti. V Sloveniji deluje sedem takšnih centrov.

Leta 2021 je Vlada Republike Slovenije sprejela Nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2021-2023. Ta programski dokument določa glavne cilje in temeljne ukrepe za izboljšanje socialnoekonomskega položaja romske skupnosti in njenih pripadnikov, za ustvarjanje pogojev za dvig socialne vključenosti pripadnikov romske skupnosti in njihovo opolnomočenje ter krepitev udeležbe pripadnikov romske skupnosti v procesih za izboljšanje lastnega položaja ter doseganja polne vključenosti in enakosti v slovenski družbi v obdobju 2021–2030. Med drugim zasleduje cilj povečati vključenosti romskih otrok v programe predšolske vzgoje, spodbujati uspešno zaključevanje osnovnošolskega izobraževanja in vključevanje pripadnikov romske skupnosti v nadaljnje izobraževanje.

Leta 2021 je minister, pristojen za izobraževanje, potrdil Strategijo vzgoje in izobraževanja Romov 2021–2023. Pred tem so bili z dokumentom seznanjeni vsi trije pristojni strokovni sveti.

Za pomoč vodilnim in strokovnim delavcem vrtca je bil sprejet dodatek h kurikulumu za vrtce za delo z otroki Romov ter navodila za izvajanje programa osnovne šole za učence Rome.

Romi so v vrtce vključeni na tri načine:

• večina je v navadnih oddelkih,
• vrtec lahko oblikuje oddelek samo za romske otroke ali
• »romski« oddelki delujejo v naseljih, kjer živijo Romi.

V oddelkih vrtca velja za oddelke, v katerih so vključeni Romi, ugodnejše razmerje otroci – strokovni delavec (1. starostno obdobje 4 otroci na 1 odraslega, v 2. starostnem obdobju 7 otrok na odraslega).

Romska kultura je eden izmed izbirnih predmetov v osnovni šoli.

V osnovnih šolah veljajo za oblikovanje oddelkov, v katerih so vsaj trije učenci Romi, ugodnejši normativi kot za navadne oddelke (največ 21 učencev). Več časa sta v oddelku 1. razreda osnovne šole pri pouku dva učitelja.

Osnovna šola lahko zaposli dodatnega učitelja ali svetovalnega delavca, ki je učencem Romom na voljo za učno in drugo pomoč; šola, ki jo obiskuje več kot 45 učencev Romov, ima lahko 2 dodatna pedagoška delavca.

Učenci z učnimi težavami

Osnovna šola učencem prilagodi metode in oblike dela pri pouku ter jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.

Strokovni svet za splošno izobraževanje je leta 2008 sprejel koncept dela Učne težave v osnovni šoli. Pri delu z učenci loči pet stopenj pomoči:

1. pomoč učitelja pri pouku, dopolnilnem pouku in v okviru oddelka podaljšanega bivanja;
2. pomoč svetovalne službe;
3. dodatno individualno in skupinsko pomoč,
4. mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove;
5. program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo.

Prepoznavanje učnih težav je opredeljeno kot interdisciplinarni pristop, sodelovanje med učencem, starši, učiteljem in svetovalno službo.

Šola lahko nadarjenemu dijaku, dijaku perspektivnemu športniku, dijaku vrhunskemu športniku, dijaku, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave, v primeru drugih športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih prilagodi opravljanje obveznosti. Prilagoditve opravljanja obveznosti za dijake šola uredi z osebnim izobraževalnim načrtom, s katerim se prilagodi izvedba pouka in druge pravice ter obveznosti dijaka in šole v sodelovanju z dijakom in starši dijaka.

Srednja šola dijakom, ki se izobražujejo v vzporednih programih, vrhunskim športnikom , dijakom, ki ne zaključijo letnika ali prekinejo izobraževanje zaradi zgodnjega starševstva, daljših ali pogostih odsotnosti iz zdravstvenih razlogov lahko podaljša status dijaka za največ dve šolski leti.

Migranti (tujci)

Na osnovi strategije za vključevanje otrok migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja, sprejeta je bila leta 2007, so bile leta 2009 sprejete in leta 2011 dopolnjene Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah; opredeljujejo strategije, prilagoditve za delo in načine sodelovanja ter vključevanja otrok migrantov in njihovih staršev; njihov namen je pomagati vrtcem in šolam pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela z otroki tujci.

Begunci so pri predšolski vzgoji, osnovnošolskem, srednješolskem, visokošolskem izobraževanju izenačeni s slovenskimi državljani.

Osebe z začasno zaščito, mlajše od 18 let, imajo pod enakimi pogoji in zahtevami, kot veljajo za slovenske državljane na podlagi Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, pravico do vključitve in zaključka osnovnošolskega izobraževanja ter vključitve in zaključka nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega in splošnega izobraževanja za pridobitev javno veljavne izobrazbe v javnih in zasebnih šolah, ki se financirajo iz javnih sredstev.

Pri vključevanju in delu z otroki in mladostniki, ki prihajajo iz vojnih območij in potrebujejo pomoč pri vključevanju v vrtce, osnovne in srednje šole ter za oblikovanje vključujočega okolja, v katerem se otroci in mladostniki učijo spoštovanja različnosti, so bile izdane Smernice za vključevanje otrok in mladostnikov z začasno zaščito v vzgojno-izobraževalne zavode.

Staršem z začasno zaščito pripada pravica do znižanega plačila vrtca (subvencije) pod pogoji, ki veljajo za tujce v zakonu, ki ureja vrtce, in v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V celoti so plačila za vrtec oproščeni starši z začasno zaščito, ki jim pripada pravica do denarne pomoči ali žepnine, in sicer so plačila za vrtec oproščeni za čas trajanja te pravice.

V vrtcih v skladu s kurikulumom vzgojitelji za otroke, katerih materni jezik ni slovenščina, izvajajo dejavnosti, s katerimi razvijajo govorno zmožnost v slovenskem jeziku.

Šole za učence, katerih materni jezik ni slovenski jezik, in za dijake migrante ob vključitvi v šolo izvajajo pouk oziroma tečaj slovenščine.

Učencem migrantom osnovna šola lahko v dogovoru s starši prilagodi načine in roke za ocenjevanje znanja, število ocen; znanje učitelji lahko ocenjujejo glede na učenčev napredek; prilagoditve se upoštevajo največ dve šolski leti. Učenec je lahko ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem se prvič vključi v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjen iz posameznih predmetov in kljub temu napreduje v naslednji razred.

Za srednje šole je sprejet učni načrt za tečaj slovenščine za dijake tujce in pravilnik, ki ureja organizacijo in izvedbo intenzivnega tečaja slovenščine in dodatnih ur slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji.

Učenci in dijaki, prosilci za azil, prejmejo v šoli brezplačno malico, iz učbeniškega sklada si lahko brezplačno izposodijo učbenike.

Država zagotavlja sredstva za učenje slovenščine za tujce, vključene v redno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje in pod določenimi pogoji za pouk prvega jezika, ki ni učni jezik.

Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, v dogovoru z državo izvora tujcev že vrsto let podpira izvajanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur za otroke, ki prebivajo v Sloveniji in njihov materni jezik ni slovenski jezik, v osnovnih šolah.

Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo spletni portal z informacijami, ki jih tujci potrebujejo za življenje in delo v Sloveniji, kjer so dostopne tudi vse informacije o brezplačnih programih učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo za državljane tretjih držav.

Otrokom migrantom pomagajo tudi društva in druge nevladne organizacije: npr. Slovenska filantropija, ki ponuja dva programa namenjena migrantom, in sicer program Pomoč migrantom in podpora pri integraciji ter program Mladi migranti migrantom svetuje. Programi nudijo psihosocialno pomoč, pomoč pri integraciji, zagovorništvu, skrbništvu v primeru mladoletnikov brez spremstva in drugo.

Otroci na zdravljenju v bolnišnici

Vzgojno-izobraževalno delo v bolnišnicah poteka v manjših skupinah ali individualno.

V bolnišničnih oddelkih predšolske vzgoje se izvaja kurikulum večinskih vrtcev.

Pouk po programu osnovne šole je v bolnišničnih šolskih oddelkih dopolnjen s podporno-sprostitvenimi oziroma terapevtskimi dejavnostmi, ki preprečujejo negativne posledice hospitalizacije in omogočajo otroku, da laže sprejema bolezen in bivanje v bolnišnici.

Normativ za oblikovanje oddelka v bolnišnični osnovni šoli je 12 učencev, če se lahko gibljejo, in 6 učencev, če ležijo.

Pedagoško osebje v bolnišničnih oddelkih sodeluje z zdravniki in drugim medicinskim osebjem bolnišnice ter s starši in z matično šolo oziroma vrtcem otroka.

Učitelj bolnišničnega oddelka posreduje matični šoli pedagoško poročilo o učencu in svetuje o vzgojno-izobraževalnem delu po odpustu iz bolnišnice.

V dogovoru z dijakovo matično šolo in z individualiziranim načrtom, ki ga le-ta pripravi, se v bolnišnici organizira in izvaja: individualno učno pomoč dijakom, druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela in svetovalno delo.

Delo v bolnišničnih oddelkih poteka skladno s Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela za učenke in učence ter dijakinje in dijake, ki so na zdravljenju v bolnišnici, ki ga je potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v letu 2013.

Otroci s socialno-ekonomsko manj spodbudnim ozadjem

Otrok, za katerega starši predložijo potrdilo centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine, ima prednost pri sprejemu v vrtec.

Svetovalna služba v vrtcu ali šoli pomaga pri iskanju in zagotavljanju mogočih oblik podpore in pomoči družinam otroka, učenca oziroma dijaka (npr. pomoč pri iskanju štipendije, reševanju finančnih težav, organizaciji učnega prostora v šoli, zagotavljanju učbenikov in šolskih potrebščin, organizaciji in koordinaciji dodatne pomoči učencem, ki jim starši ne morejo pomagati).

Šola učencem lahko zagotovi individualno oziroma skupinsko pomoč.

Vrtec in šola sodelujeta s pristojnim centrom za socialno delo.

Učenci in dijaki so upravičeni do subvencionirane prehrane (cenejši ali brezplačni obroki). Subvencija je odvisna od dohodka družine. Učenci in dijaki, ki so nameščeni v rejniško družino, imajo pravico do brezplačne malice, učenci pa tudi do kosila.

Iz sredstev državnega proračuna se zagotavlja sredstva za subvencioniranje prevozov za dijake srednjih šol.

Država zagotavlja tudi sredstva za za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v dijaškem domu hkrati vključenega več kot enega otroka.