Višje šolstvo
Višje strokovne šole spadajo v resor ministrstva, pristojnega za izobraževanje. Razvojno in svetovalno oporo jim daje Center RS za poklicno izobraževanje in Skupnost višjih strokovnih šol, v postopke akreditacije in evalvacije se vključuje Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje oziroma Komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol. Nadzor nad njihovim delovanjem izvaja Inšpektorat RS za šolstvo in šport.
Vprašanja kakovosti višjih šol se na nacionalni ravni urejajo z Zakonom o višjih strokovnih šolah in z evalvacijskimi merili Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Zakon višjim šolam nalaga, da oblikujejo komisije za spremljanje in zagotavljanje kakovosti. Strokovnemu svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje nalaga imenovanje Komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol. Zunanjo evalvacijo višjih šol predaja v pristojnost NAKVIS in njenega Sveta. Skupnost višjih strokovnih šol pooblašča, da celovito skrbi za razvoj enotnega sistema za zagotavljanje kakovosti. Če NAKVIS ali Inšpektorat RS za šolstvo in šport ugotovi, da višja šola ne dosega pričakovanih standardov kakovosti, lahko sprožita postopek za predčasno ponovno akreditacijo šole.
Visoko šolstvo
Sistem zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu sestavljajo:
- akreditacija visokošolskih zavodov in študijskih programov,
- notranja evalvacija visokošolskih zavodov in študijskih programov,
- zunanja evalvacija visokošolskih zavodov.
Akreditacija visokošolskih zavodov in študijskih programov ima nadzorno vlogo. V postopku se ugotavlja, ali so izpolnjeni z zakonom in drugimi predpisi določeni pogoji za ustanovitev visokošolskega zavoda ali vpeljavo študijskega programa.
Z novelo Zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je bila uvedena zunanja evalvacija visokošolskih zavodov, ki je temeljni del postopka podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, medtem ko je zunanja evalvacija študijskih programov ohranjena kot sestavni del zunanje evalvacije visokošolskih zavodov in se izvaja na vzorcu študijskih programov.
Za popolno skladnost z evropskimi standardi, za včlanitev v ENQA in uvrstitev v Evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR), je bilo potrebno izpopolniti akreditacijske in evalvacijske postopke v Sloveniji. Na podlagi novele Zakona o visokem šolstvu iz leta 2009 je bila ustanovljena neodvisna agencija NAKVIS, ki je začela delati maja 2010.
Notranji evalvacijski postopki so v pristojnosti visokošolskih zavodov. Vsi imajo komisije za kakovost in pripravljajo letna poročila. Skupaj s študenti ocenjujejo uresničevanje ciljev, izvajanje študijskih programov, vodenje zavoda, poučevanje, raziskovalno delo ipd. Samoevalvacijska poročila javno objavljajo na svojih spletnih straneh.
Leta 2012 je z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12) spremenjeni Zakon o visokem šolstvu univerzam omogočil hitrejše spreminjanje oziroma izboljšanje študijskih programov in s tem učinkovitejše in kakovostnejše izvajanje študijske dejavnosti. Postopki akreditacije sprememb obveznih sestavin študijskih programov univerz so se namreč spremenili tako, da postopek teče preko senata članice univerze in se konča na senatu univerze; univerze pri tem ne potrebujejo več soglasja NAKVIS, temveč o sprejetih spremembah NAKVIS le seznanijo v 30 dneh od njihovega sprejema. Za samostojne visokošolske zavode je bila ta sprememba uvedena leta 2016 z novelo Zakona o visokem šolstvu. Spremembe obveznih sestavin študijskih programov začnejo veljati z naslednjim študijskim letom, če so sprejete na pristojnih organih visokošolskega zavoda in poslane NAKVIS pred objavo razpisa za vpis, v primeru javnih visokošolskih zavodov pa pred pridobitvijo soglasja Vlade RS k razpisu za vpis.
Pristojni organi
Pristojni organi v višjem šolstvu
Ravnatelji oziroma direktor višje šole in Komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti so odgovorni za kakovosten razvoj višje šole. Komisijo imenuje predavateljski zbor šole. V njej so zastopani predavatelji in študenti. Komisija določa vsebine, metode, subjekte, inštrumente in merila samoevalvacije in sodeluje z zunanjimi evalvacijskimi organi in skupinami, spremlja zaposlitvene možnosti diplomantov, na podlagi odziva delodajalcev oblikuje predloge izboljšav in ustvarja razmere za uveljavljanje in razvijanje kakovosti izobraževalnega dela na šoli.
Skupnost višjih strokovnih šol predstavlja višje šole pri sodelovanju s pristojnimi strokovnimi sveti, komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov, ministrstvi, visokošolskimi zavodi ter z mednarodnimi združenji. Skupnost višjih strokovnih šol ima posebno komisijo za kakovost, ki organizira medsebojno pomoč pri zagotavljanju kakovosti višjih šol, organizira vsakoletne posvete o kakovosti in razvija samostojen sistem podeljevanja certifikatov kakovosti.
Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje in Komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol sta pristojna za akreditacijo višješolskih študijskih programov. Strokovni svet imenuje komisijo za pripravo odločitve. Komisija pripravlja izhodišča za pripravo študijskih programov, pregleda in oceni predloge novih študijskih programov in jih predlaga v sprejem strokovnemu svetu. Potrjuje vrednotenje študijskih programov po sistemu ECTS in obravnava poročila višjih šol o notranji evalvaciji. V Komisiji so predstavniki predavateljev šole, vlade, delodajalcev, sindikatov in študentov ter strokovnjaki študijskega področja
NAKVIS opravlja evalvacijske naloge za višje in visoko šolstvo. Vsakih pet let opravlja redne zunanje evalvacije višjih strokovnih šol. Izredne evalvacije lahko opravi kadar koli po razmestitvi akreditiranega programa, in sicer na pobudo šole ali ministrstva, pristojnega za izobraževanje. Izredne evalvacije svet agencije uvaja tudi na podlagi prijav drugih relevantnih deležnikov – npr. študentov študijskega programa. Z zunanjo evalvacijo ugotavlja doseganje z zakonom predpisanih standardov, napredek pri delu šole in izvajanju študijskih programov.
Inšpektorat RS za šolstvo je pristojen za nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo organizacijo in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja tudi na področju višjih strokovnih šol.
Pristojni organi v visokem šolstvu
NAKVIS je pristojna za zunanje zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Je samostojna in neodvisna institucija. Zavezujejo jo načela strokovnosti, nepristranskosti, zakonitosti in politične nevtralnosti. Najpomembnejša naloga agencije je vodenje akreditacij in zunanjih evalvacij. Odločitve javno objavlja, pripravlja letna poročila in analize. Vodi tudi evidence in ima naloge svetovalnega organa. Sodeluje z visokošolskimi zavodi in višjimi strokovnimi šolami ter mednarodnimi institucijami ali organi za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Je članica CEENQA, in Evropskega konzorcija za akreditacije (ECA), 19. oktobra 2013 pa je Odbor registra sprejel odločitev o vpisu NAKVIS v EQAR.
Visokošolski zavodi so pristojni za notranjo (samo)evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. V skladu z Zakonom o visokem šolstvu sta za vzpostavljanje, vzdrževanje in izboljševanje kakovosti odgovorna rektor univerze oziroma dekan članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda. Enkrat letno o tem poročata senatu. Z notranjimi merili pa je praviloma določeno, da je zagotavljanje kakovosti naloga vseh organov visokošolskega zavoda, posebnih komisij za kakovost, v najširšem pomenu pa vseh zaposlenih in študentov.
Načini in metode zagotavljanja kakovosti
Načini in metode zagotavljanja kakovosti v višjem šolstvu
Notranje zagotavljanje kakovosti
Sistem zagotavljanja kakovosti višje strokovne šole obsega vse procese, ki so pomembni za kakovostno delovanje šole in izvajanje študijskih programov ter stalno izboljševanje kakovosti. Šola načrtuje dejavnost sproti in celovito. Redno spremlja izvajanje načrtov. Višja strokovna šola sprejme poslovnik kakovosti, v katerem določi postopke samoevalvacije, pristojnosti, način dela ter ukrepe za spremljanje in izboljševanje kakovosti svojega dela.
Samoevalvacijsko poročilo obravnavajo vsi organi šole (komisija za kakovost, predavateljski zbor, strateški svet, svet šole, zunanji evalvatorji). Vsakoletna samoevalvacija vsebuje evalvacijo študijskih procesov, evalvacijo pedagoškega osebja (to pripravijo študenti in delodajalci), povezanost z okoljem, zaposlitvene možnosti diplomantov, analizo dosežkov in predloge za izboljšave. Poročila o samoevalvaciji se javno objavljajo.
Zunanje zagotavljanje kakovosti
Akreditacijo novih študijskih programov opravi Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje. Strokovni svet ima stalno Komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol. Strokovni pregled študijskega programa opravi na podlagi poprej sprejetih Izhodišč za pripravo višješolskih študijskih programov. Končno odločitev o programu sprejmeta Strokovni svet in minister, pristojen za izobraževanje. Ta odloča tudi o njegovi razmestitvi. Ko je program akreditiran, se imenujejo predavatelji. Višja šola, ki želi program izvajati, si mora zanj pridobiti še verifikacijo pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje. To pomeni, da se mora vpisati v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Verifikacija obsega pregled dokazil o izpolnjevanju kadrovskih, prostorskih in drugih materialnih pogojev za izvajanje programa. Nov študijski program se lahko začne izvajati, če je akreditiran v Strokovnem svetu, če ga je sprejel minister, pristojen za izobraževanje, in določil izvajalko(ce) in ta v verifikacijskem postopku dokaže, da izpolnjuje pogoje za njegovo izvajanje.
Zunanja evalvacija višjih strokovnih šol je v pristojnosti NAKVIS in njenega sveta. Svet agencije imenuje skupino strokovnjakov za evalvacijo šole. Med njimi mora biti vsaj en tuj strokovnjak in en študent. Tuji strokovnjaki so evalvatorji tujih agencij, vpisanih v register EQAR, ali strokovnjaki za presojo kakovosti v visokem šolstvu. Skupina strokovnjakov opravi obisk šole in si pridobi vso potrebno dokumentacijo. Evalvacijsko poročilo pripravi po področjih presoje v skladu z merili za zunanjo evalvacijo višje strokovne šole. Pri tem uporabi ugotovitve iz pregleda šole, predloženo dokumentacijo in samoevalvacijsko poročilo šole. Področja presoje so med drugim vpetost v okolje, materialni in kadrovski pogoji in notranji sistem zagotavljanja kakovosti.
Postopek zunanje evalvacije se konča z odločitvijo Sveta agencije o doseganju z zakonom predpisanih standardov, določenih s temi merili.
Zakon o višjem strokovnem izobraževanju določa, da se opravi ponovna akreditacija višje šole vsakih pet let, na predlog NAKVIS ali Inšpektorata RS za šolstvo in šport pa tudi prej, če ta ugotovi, da višja šola ne dosega pričakovane kakovosti študija.
Inšpekcijski nadzor višjih strokovnih šol opravlja Šolski inšpektorat. Področja nadzora so: organizacija, financiranje in izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov. Inšpektorji preverjajo izpolnjevanje pogojev za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, skladnost organiziranja in izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela s predpisi, zagotavljanje pravic udeležencev izobraževanja in pedagoškega osebja, izpolnjevanje zakonskih obveznosti osebja, vodenje pedagoške dokumentacije. Inšpektorat RS za šolstvo in šport lahko predlaga ministrstvu ponovno akreditacijo višje strokovne šole, če zazna hujše kršitve pri izvajanju inšpekcijskega nadzora. Preverjajo tudi izdajanje javnih listin in namensko porabo sredstev.
Načini in metode zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu
Notranje zagotavljanje kakovosti
Notranja evalvacija visokošolskih zavodov in študijskih programov je v pristojnosti visokošolskega zavoda. Skupnih nacionalnih priporočil o merilih zanjo ni, visokošolski zavodi pa pri njihovi opredelitvi sodelujejo z NAKVIS in upoštevajo evropske standarde in smernice. Vsak visokošolski zavod ima notranja pravila, s katerimi določi službe in organe, pristojne za vodenje samoevalvacij, postopke in merila, načrtovanje evalvacij, analiziranje in pripravo samoevalvacijskih poročil.
V postopku notranje evalvacije se spremljajo izobraževalna, znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost ter delo spremljajočih služb.
Končno poročilo se javno objavi na spletnih straneh visokošolskega zavoda. Ugotovitve in priporočila iz samoevalvacijskih poročil so svetovalne narave in se upoštevajo pri pripravi delovnega načrta za naslednje leto ali pa pri strateškem načrtovanju za prihodnje obdobje. Samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda skupaj z zunanjim evalvacijskim poročilom obravnava tudi Svet Agencije pri odločanju o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda.
Zunanje zagotavljanje kakovosti
Izpolnjevanje pogojev za izvajanje visokošolske dejavnosti in kakovost visokošolskih zavodov in študijskih programov se preverja v postopkih akreditacije in zunanje evalvacije.
S postopki akreditacije Svet NAKVIS ugotavlja ali so izpolnjeni ustrezni standardi kakovosti visokošolskih zavodov ali študijskih programov. Brez veljavne akreditacije visokošolskega zavoda ta ne more opravljati dejavnosti, brez veljavne akreditacije študijskega programa ta nima javne veljavnosti.
Akreditacije v visokem šolstvu so:
- prva akreditacija visokošolskega zavoda,
- akreditacija študijskega programa,
- podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda in
- akreditacija sprememb visokošolskega zavoda iz prvega odstavka a51.š člena Zakona o visokem šolstvu.
Prva in vsaka podaljšana akreditacija se visokošolskemu zavodu podeli za največ pet let.
Zunanja evalvacija je celostna presoja dela visokošolskega zavoda in izvajanja študijskih programov. Postopki zunanje evalvacije se ločijo na redno evalvacijo visokošolskih zavodov, izredno evalvacijo visokošolskih zavodov ali študijskih programov ter evalvacijo vzorca študijskih programov. Redna in izredna evalvacija sta obvezni del postopka podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, evalvacija vzorca študijskih programov pa je svetovalne narave in se konča s priporočili visokošolskim zavodom za izboljšanje kakovosti. V postopkih zunanje evalvacije Svet agencije imenuje skupino strokovnjakov za evalvacijo. Med njimi mora biti vsaj en tuj strokovnjak in en študent. Tuji strokovnjaki so evalvatorji tujih agencij, vpisanih v register EQAR, ali strokovnjaki za presojo kakovosti v visokem šolstvu.
Prva akreditacija visokošolskega zavoda in akreditacija študijskega programa je namenjena akreditaciji visokošolskega zavoda ali programa, ki je v ustanavljanju. Postopek se začne na predlog ustanovitelja. Svet agencije imenuje skupino strokovnjakov, ki presoja, ali so izpolnjeni pogoji, ki so okvirno določeni z Zakonom o visokem šolstvu, natančneje pa z Merili za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. Med merili za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda med drugim spadajo vpetost v okolje, poslanstvo in strategija visokošolskega zavoda, zadostno število visokošolskih učiteljev in sodelavcev, vpis študentov glede na potrebe okolja in njihova zaposljivost, materialni pogoji, strategija za zagotavljanje kakovosti.
Skupina strokovnjakov pripravi poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda ali za akreditacijo študijskega programa na podlagi predložene dokumentacije in ogleda prostorov, v katerih bo visokošolski zavod opravljal dejavnost. Če so izpolnjeni pogoji za ustanovitev visokošolskega zavoda na podlagi zakona in meril, Svet agencije podeli akreditacijo visokošolskega zavoda za obdobje petih let. V primeru akreditacije študijskega programa pa se akreditacija podeli za nedoločen čas.
Podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda je postopek, ki se za visokošolski zavod izvede praviloma vsakih pet let. Začne se z zunanjo evalvacijo in konča z odločitvijo o podaljšanju akreditacije. Če niso ugotovljene večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti pri delovanju visokošolskega zavoda ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti, Svet agencije podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za obdobje petih let.
Akreditacija sprememb visokošolskih zavodov je postopek, ki ga izvede Svet NAKVIS v primeru, da se visokošolski zavod preoblikuje v drugo vrsto visokošolskega zavoda, v primeru pripojitve, spojitve ali razdelitve visokošolskih zavodov, ali če gre za spremembo lokacije izvajanja študijskega programa ali uvedbo nove lokacije izvajanja študijskega programa.
Redna evalvacija visokošolskega zavoda se izvaja periodično, saj mora visokošolski zavod pri NAKVIS najmanj vsakih pet let pridobiti odločbo o podaljšanju akreditacije. V postopku se presoja vse, kar je bilo obravnavano ob prvi akreditaciji visokošolskega zavoda. Napredek se presoja po merilih, določenih z Merili za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov.
V postopku zunanje evalvacije skupina strokovnjakov praviloma opravi dva večdnevna obiska visokošolskega zavoda. Skupina strokovnjakov po končanem postopku pripravi evalvacijsko poročilo. Evalvacijsko poročilo vsebuje presojo izpolnjevanja meril za akreditacijo ter zunanjo evalvacijo visokošolskega zavoda in druge sestavine, ki jih natančneje določi svet agencije. Končno evalvacijsko poročilo skupine strokovnjakov je eden od elementov za odločitev Sveta Nakvis o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda.
Izredna evalvacija visokošolskega zavoda ali študijskega programa je postopek, ki ga lahko uvede svet agencije na lastno ali prejeto pobudo, če upravičeno sumi o večjih pomanjkljivostih oziroma neskladnostih pri delovanju visokošolskega zavoda oziroma sistemu zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda. Ko je postopek uveden, se ta izvede na enak način kot redna evalvacija visokošolskega zavoda. Po končanem postopku izredne zunanje evalvacije Svet NAKVIS sprejme odločitev o podaljšanju akreditacije visokošolskemu zavodu oziroma ugotovi ustreznost izvajanja študijskega programa.
Vzorčna evalvacija študijskih programov je namenjena svetovanju visokošolskim zavodom pri razvijanju samoevalvacije in izboljševanju kakovosti študijskih programov. Svet NAKVIS vsako leto za naslednje študijsko leto določi vzorec študijskih programov in sprejme načrt, po katerem jih bo agencija evalvirala. V vzorcu je vsako leto najmanj 2 odstotka akreditiranih študijskih programov, ki se takrat izvajajo v Republiki Sloveniji. Postopek evalvacije vzorca študijskih programov se konča s priporočili visokošolskim zavodom za izboljšanje samoevalvacije, izvajanja, posodabljanja oziroma kakovosti študijskega programa v celoti.