Skip to main content
European Commission logo

Eurydice

EACEA National Policies Platform:Eurydice
Druge organizacijske oblike in alternativno srednješolsko izobraževanje

Slovenia

6.Srednješolsko izobraževanje

6.7Druge organizacijske oblike in alternativno srednješolsko izobraževanje

Last update: 13 March 2024

Športni oddelki

Nekatere gimnazije izvajajo v posebej organiziranih, tako imenovanih športnih oddelkih različico programa s prilagojenim predmetnikom za izobraževanje dijakov, ki se odlikujejo v posameznih športih in se udeležujejo nacionalnih in mednarodnih tekmovanj. Poudarek je na usklajevanju športnih in šolskih obveznosti s prilagojeno organizacijo pouka in prilagojenim režimom ocenjevanja in napredovanja dijakov. Povečano je tudi število ur športne vzgoje. Namen športnih oddelkov je dijakom športnikom omogočiti take pogoje šolanja v gimnazijskem programu, da lahko združujejo zahteve izbrane športne panoge in šole ter so hkrati uspešni na obeh področjih.

Izobraževalni programi za narodno mešano območje Slovenske Istre in Prekmurja

Za šole na narodno mešanem območju Slovenske Istre in Prekmurja so na podlagi Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti sprejeti prilagojeni programi, ki obema manjšinama omogočajo ohranjanje in razvijanje italijanskega oziroma madžarskega jezika, kulture, poznavanje nacionalne zgodovine in razvijanje zavesti o narodni pripadnosti.

Na območju, kjer prebiva italijanska narodna manjšina, so izobraževalni programi pripravljeni na dva načina: ali pouk poteka v slovenskem jeziku in se dijaki učijo tudi italijanščino kot jezik okolja ali pouk poteka v italijanskem jeziku in se dijaki učijo slovenščino kot jezik okolja.

Na območju, kjer živi madžarska narodna manjšina, se izobraževalni programi izvajajo dvojezično pri vseh predmetih.

Mednarodni programi

Nekatere javne slovenske srednje šole izvajajo tudi mednarodne programe. Področje delovanja mednarodnih šol ureja Zakon o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja.

Nekaj slovenskih gimnazij že več kot tri desetletja izvaja Program mednarodne mature (na podlagi programa mednarodne organizacije International Baccalaureate Office iz Ženeve), ki obsega 2 leti in je namenjen dijakom zadnjih dveh letnikov. Uspešno končana matura po tem programu omogoča vpis na katerokoli slovensko univerzo in na številne univerze po svetu. Gimnazija Bežigrad edina izvaja tudi celoten srednješolski program IB za otroke tujih državljanov, ki so zaposlenih v diplomatskih, trgovinskih in drugih predstavništvih.

Za otroke, zaposlenih predvsem v Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) s sedežem v Ljubljani, nadalje za otroke, zaposlenih v Predstavništvu Evropske komisije in Informacijske pisarne Evropskega parlamenta ter tudi za otroke drugih tujih državljanov je Republike Slovenija ustanovila Evropsko šolo Ljubljana, ki izvaja izobraževalni program Evropskih šol. Program Evropskih šol traja 12 let, 5 na primarni in 7 let na sekundarni stopnji, zaključi pa se z evropsko maturo. Delovanje Evropske šole Ljubljana ureja Pravilnik o izvajanju programa Evropske šole Ljubljana, ki ga je izdala ministrica za izobraževanje. Na sekundarno stopnjo so se prvi dijaki vpisali v šolskem letu 2020/2021, prvi maturanti pa bodo končali šolanje v šolskem letu 2024/2025.

Mojstrski, poslovodski in delovodski izpiti

Srednjo strokovno izobrazbo si je mogoče pridobiti tudi z uspešno opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom.

Mojstrske izpite opravljajo kandidati pred izpitnimi odbori, ki jih na predlog Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije imenuje minister, pristojen za srednje šolstvo, za obdobje štirih let. Po uspešno opravljenem izpitu dobi kandidat naziv »mojster« z določenega področja dejavnosti in mojstrsko diplomo.

Delovodske in poslovodske izpite opravljajo kandidati pred izpitnimi odbori, ki jih na predlog gospodarskih zbornic, poslovnih združenj ali gospodarskih družb imenuje minister, pristojen za srednje šolstvo, za obdobje šestih let. Po uspešno opravljenem izpitu dobi kandidat naziv »delovodja« ali »poslovodja« z določenega področja dejavnosti in »Spričevalo o delovodskem izpitu« oziroma »Spričevalo o poslovodskem izpitu«.

Z dodatno opravljenima splošnoizobraževalnima predmetoma poklicne mature (slovenščina in matematika ali tuji jezik) si mojstri, poslovodje in delovodje pridobijo pravico do vpisa v višje strokovno izobraževanje.