Ob koncu leta 2017 je Vlada RS sprejela krovni razvojni okvir z naslovom Strategijo razvoja Slovenije 2030 (v nadaljevanju tega razdelka: Strategija). V uvodnem delu je predstavljen njen kontekst, med drugim:

Slovenija je do izbruha krize v letu 2008 dosegala visoko gospodarsko rast, strukturne slabosti pa so že pred krizo nakazovale nevzdržnost takratnega razvojnega modela. V času krize je sledil močan padec BDP, ki je omajal gospodarsko stabilnost in negativno vplival na blaginjo prebivalcev (Strategija, str. 10).

Leta 2022 je BDP na prebivalca dosegel 90 % povprečja v EU-27, kar je enako kot leto prej, najvišja vrednost tega kazalnika v zadnjih 10 letih. Do leta 2012 je vrednost upadla na 83 % in je na tej ravni ostala do leta 2015, nato je vrednost štiri leta zapored naraščala, v 2019 in 2020 pa je bila enaka – 89 %. (SURS)

Z gospodarskimi razmerami se izboljšuje tudi materialni položaj prebivalstva. Dejanska individualna potrošnja na prebivalca, ki je kazalnik življenjskega standarda, pa še vedno zaostaja za povprečjem EU (Strategija, str. 12). V letu 2022 je znašala 87 % povprečja v EU-27, kar je bilo za 1 odstotno točko več kot leto prej (SURS).

V mednarodnem merilu so ostale nizke tudi neenakosti v dohodkih, ki jih v Sloveniji bolj kot v drugih državah zmanjšuje davčna obremenitev dela. Prav tako je nizka neenakost med spoloma. Po drugi strani pa se je z gospodarsko krizo močno povečala segmentacija trga dela, ki pogosto prizadene predvsem mlade. (Strategija, str. 12)

Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Da bi dosegli ta cilj, je država opredelila naslednje strateške usmeritve (Strategija, str. 18):

• vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,
• učenje za in skozi vse življenje,
• visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,
• ohranjeno zdravo naravno okolje,
• visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.

Glavni kazalniki

Vir: Statistični urad RS (BDP, brezposelnost).

Javni izdatki namenjeni za formalno izobraževanje v Sloveniji (% BDP), SURS