Vrste izobraževalnih zavodov

Srednje šole lahko izvajajo samo en program, kar je redkeje in značilno predvsem za večja mesta, ali več programov v okviru iste ali pa različnih vrst zahtevnosti. Šole z enim samim programom so najpogosteje gimnazije. Bolj pogosto je, da šole ponujajo več vrst programov, tako da zajemajo širše izobraževalne interese na določenem geografskem prostoru. Zato šole praviloma izvajajo več vrst programov, od nižjih in srednjih poklicnih do srednjih strokovnih, lahko pa ob poklicnih in strokovnih izvajajo tudi program gimnazije.

Kadar je programska ponudba zelo raznolika in hkrati tako narekuje tudi velikost šole, se ta lahko organizira kot šolski center. Zanj je značilna notranja členitev na organizacijske enote. Organizacijske enote so relativno samostojne pri vodenju pedagoškega procesa, finančno, materialno in kadrovsko upravljanje pa je organizirano na ravni zavoda kot celote.

Geografska dostopnost

Javna mreža šol s skupnim številom razpisanih vpisnih mest na ravni države omogoča srednješolsko izobraževanje vsem, ki so končali osnovnošolsko izobraževanje. Država skuša z razmeščanjem programov regionalnim okoljem zagotoviti programsko ponudbo, ki naj bi zadovoljila interese šolajočih in hkrati zagotovila gospodarstvu potrebe po kadrih. Večja regijska središča imajo tudi večjo programsko ponudbo. Tistim, ki se šolajo v oddaljenejših krajih, je omogočeno bivanje v dijaških domovih.

Vpisni pogoji in izbira šole

Učenci, ki uspešno končajo izobraževanje v devetletni osnovni šoli, načeloma lahko nadaljujejo izobraževanje v katerikoli srednji šoli. Učenci, ki v devetih letih obveznega osnovnošolskega izobraževanja končajo vsaj 7. razred devetletne osnovne šole in s tem izpolnijo osnovnošolsko obveznost, in učenci, ki končajo program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, lahko nadaljujejo izobraževanje samo v nižjem poklicnem izobraževanju.

V izobraževalne programe gimnazije se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo. Za nekatere programe so lahko določeni tudi dodatni vpisni pogoji, kot so znanje klasičnih oziroma tujih jezikov ali umetniška nadarjenosti, za vpis v športne oddelke pa morajo imeti dokazila o športnih dosežkih.

K splošnoizobraževalnim programom sodijo tudi enoletni izobraževalni programi maturitetnega tečaja, ki so namenjeni predvsem tistim, ki uspešno končajo štiriletno srednje strokovno izobraževanje in želijo opraviti splošno maturo ter se vpisati v univerzitetno izobraževanje. Poleg teh se v maturitetni tečaj lahko vpišejo tudi tisti, ki so:

• uspešno končali triletno srednjo poklicno ali štiriletno srednjo strokovno šolo,
• končali tretji letnik gimnazije in so prekinili izobraževanje najmanj za eno leto,
• končali osnovno šolo in opravili preizkus znanja iz obveznih in izbirnih maturitetnih predmetov na ravni tretjega letnika gimnazije,
• končali izobraževanje po javno veljavnem programu zasebne gimnazije, za katerega je strokovni svet za splošno izobraževanje ugotovil, da zagotavlja minimalno znanje za uspešno končanje šolanja, niso pa opravili mature.

V srednje strokovno izobraževanje se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo ali nižje poklicno izobraževanje.

V srednje poklicno izobraževanje se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo ali nižje poklicno izobraževanje.

V dveletne izobraževalne programe poklicno-tehniškega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal srednje poklicno izobraževanje.

V enoletne izobraževalne programe poklicnega tečaja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal 4. letnik gimnazije ali zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe.

V nižje poklicno izobraževanje se lahko vpišejo učenci, ki so izpolnil osnovnošolsko obveznost in uspešno končali vsaj 7. razred osnovne šole ali so končali osnovno šolo po izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, prilagojenem za otroke s posebnimi potrebami.

Z izobraževalnim programom poklicnega in strokovnega izobraževanja se lahko določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, če so te potrebne za uspešno izobraževanje in opravljanje dela v določeni dejavnosti oziroma stroki.

Vpisne postopke ureja Pravilnik o vpisu v srednje šole. Sprejme ga minister, pristojen za izobraževanje. Vpis se izvede na podlagi skupnega razpisa za vpis. Za posamezno šolo ga določi pristojni organ šole, k številu vpisnih mest si mora pridobiti soglasje ministra. Razpis za vpis vsebuje:

• podatke o
  • šoli,
  • izobraževalnih programih,
  • trajanju izobraževanja,
  • številu vpisnih mest za dijake,
• pogoje za vpis,
• predvidene ukrepe ob premajhnem ali prevelikem številu prijav,
• merila za izbiro kandidatov ob omejitvi vpisa,
• roke in postopke za prijavo na razpis in za izvedbo vpisa,
• navedbo dokumentov, ki jih morajo kandidati predložiti ob prijavi in vpisu
• ter druga navodila in informacije, ki so pomembne pri odločanju kandidatov za izobraževanje.

Skupni razpis za vpis v gimnazije in maturitetni tečaj, nižje in srednje poklicno, srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje ter poklicni tečaj pripravi in objavi ministrstvo, pristojno za izobraževanje, najmanj šest mesecev pred začetkom izobraževanja.

Po objavi razpisa za vpis šole organizirajo informativni dan (praviloma v desetih dneh po objavi razpisa), na katerem kandidate za vpis seznanijo

• z možnostmi in pogoji izobraževanja,
• s poklici, za katere izobražujejo,
• z možnostmi za nadaljnje izobraževanje,
• s pogoji za vpis,
• postopkom izbire ob omejenem vpisu,
• z roki, ki so pomembni za vpisni postopek,
• ter z drugimi informacijami, pomembnimi za odločanje o vpisu.

Informativni dan za poklicne programe, za katere so razpisana učna mesta pri delodajalcih, organizirata tudi obrtno-podjetniška in gospodarska zbornica.

Po uspešno zaključeni osnovni šoli se učenci vpišejo v izbran izobraževalni program na srednji šoli, na kateri so oddali prijavo. Število dijakov, ki jih šola vpiše v začetni letnik, se lahko za posamezno šolsko leto omeji, če je število prijavljenih kandidatov večje, kot so kadrovske in prostorske zmogljivosti šole. Šola si mora k sklepu o omejitvi vpisa pridobiti soglasje ministra. Izbiro kandidatov vodi ministrstvo. Opravi se v dveh krogih:

1. v prvem krogu šola na podlagi meril, ki jih določi minister in so enotna za vso državo, izbere kandidate za 90 % od razpisanih mest za novince,
2. v drugem krogu lahko kandidati, ki niso bili izbrani, kandidirajo na preostalih 10 % vpisnih mest na vseh šolah, ki omejujejo vpis, in na vsa še prosta vpisna mesta na šolah, ki nimajo dovolj prijavljenih kandidatov v posameznih izobraževalnih programih.

Šole obvestijo kandidate za vpis o izidu izbirnega postopka in objavijo podatke o še prostih vpisnih mestih. Prijave za vpis sprejemajo do zapolnitve prostih vpisnih mest. Kandidati, ki avgusta opravljajo popravne izpite, se lahko vpišejo do 31. avgusta

Starostne ravni in razporejanje dijakov v oddelke

Dijaki so ob vpisu stari praviloma 15 let. Izobraževanje je organizirano v enem ciklusu, ki traja od dve do pet let za pridobitev prve poklicne ali prve strokovne izobrazbe, odvisno od vrste programa. V posameznih oddelkih so praviloma dijaki iste starosti. Učitelji praviloma poučujejo iste predmete iste dijake več šolskih let.

Velikost oddelkov za posamezne vrste izobraževalnih programov in delitev oddelka dijakov v skupine določajo predpisi, ki jih sprejme minister, pristojen za izobraževanje. Za srednje šolstvo veljajo naslednji predpisi:

• Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva,
• Pravilnik o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli ter
• Pravilnik o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom.

Srednje splošno izobraževanje

Dijaki so razporejeni v oddelke, ki štejejo praviloma 30 dijakov, s soglasjem ministrstva za šolstvo lahko tudi 32 dijakov. Kadar so v oddelku tudi dijaki s posebnimi potrebami, se število dijakov v oddelku zmanjša; ob enem dijaku s posebnimi potrebami na 26, ob dveh na 23 in ob treh ali več na 20 dijakov v oddelku.

Če šola izvaja več gimnazijskih programov, pa zaradi premajhnega števila dijakov v posameznem programu ne more oblikovati samostojnega oddelka, lahko oblikuje kombiniran oddelek, tako da je zagotovljena skupna izvedba pouka za enake oziroma sorodne vsebine po predmetniku posameznega letnika.

V športnem oddelku, ki je namenjen izobraževanju dijakov s statusom perspektivnega športnika, je v prvem letniku najmanj 18 in največ 22 dijakov, v višjih letnikih pa jih mora biti najmanj 13, sicer se oddelek ukine, dijake pa preusmeri v druge oddelke ustreznega gimnazijskega programa.

Delitev v skupine pri posameznih predmetih

• Pri informatiki, biologiji, kemiji, fiziki in geografiji se dijaki pri vajah delijo v skupine po največ 16 dijakov.
• V strokovnih gimnazijah se dijaki pri vajah iz strokovno–teoretičnih predmetov in pri laboratorijskih vajah delijo v skupine po največ 16 dijakov.
• V glasbeni in plesni smeri umetniške gimnazije se dijaki delijo v skupine pri vajah pri glasbenih predmetih (skupine od 3 do 17 dijakov), pri urah instrumenta in petju pa imajo individualni pouk.
• Pri športni vzgoji se oblikujejo skupine praviloma po 20 dijakov, pri čemer se delijo po spolu.

V dvojezični slovensko-madžarski gimnaziji in v gimnaziji z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri je v oddelku največ 16 dijakov oziroma 24, če prostorski pogoji to omogočajo. Ob soglasju šolskega ministrstva lahko šola oblikuje oddelek s 5 dijaki ali manj. Pri informatiki, biologiji, kemiji, fiziki in geografiji se dijaki pri vajah delijo v skupine z največ 13 dijaki.

Pri pouku tujih jezikov so vsem gimnazijam zagotovljena finančna sredstva za pouk v dodatnih skupinah, kar šolam omogoča, da ponudijo dijakom večjo izbiro tujih jezikov. Skupine pri tujih jezikih oblikujejo v skladu z normativi.

Srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje

Srednje strokovno izobraževanje je organizirano v oddelkih, v katerih je največ do 30 dijakov. Če so v oddelku dijaki s posebnimi potrebami, se število dijakov zmanjša: ob enem dijaku s posebnimi potrebami na največ 26, ob dveh na 23 in ob treh ali več na 20.

Pri vajah iz informatike, biologije, kemije in fizike se oddelki delijo v skupine do največ 17 dijakov.

Pri praktičnem pouku v šolskih delavnicah se dijaki praviloma delijo v skupine od 10 do 17 dijakov, odvisno od narave praktičnega pouka v posameznem programu; upošteva se zlasti varnostni vidik. V posameznih programih se pri določenih specifičnih vsebinah praktičnega pouka oblikujejo tudi manjše skupine (na primer v gozdarstvu, rudarstvu, steklopihaštvu, kmetijstvu, strojništvu, lesarstvu, zdravstvu in zobozdravstvu).

Pri športni vzgoji se oblikujejo skupine praviloma po 20 dijakov. Delijo se po spolu.

V dvojezični slovensko-madžarski šoli šteje oddelek največ 16 dijakov. Ob soglasju ministrstva lahko šola oblikuje oddelek s 5 dijaki ali manj. Pri vajah iz splošnoizobraževalnih predmetov je v skupini največ 13 dijakov. Pri praktičnem pouku je v skupini največ 13 dijakov.

V šoli z italijanskim učnim jezikom je v oddelku največ 16 dijakov. Ob soglasju ministrstva lahko šola oblikuje oddelek s 5 dijaki ali manj. Pri vajah iz splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov je v skupini največ 13 dijakov. Pri praktičnem pouku je v skupini največ 13 dijakov.

Nižje in srednje poklicno izobraževanje

Srednje poklicno izobraževanje

Srednje poklicno izobraževanje je organizirano v oddelke, v katerih je največ 28 dijakov. Če so v oddelku dijaki s posebnimi potrebami, se število dijakov zmanjša: ob enem dijaku s posebnimi potrebami na največ 24, ob dveh na 22, pri treh ali več na 20.

Pri vajah iz informatike in naravoslovja ter strokovno-teoretičnih predmetih se oddelki delijo v skupine do največ 16 dijakov.

Pri praktičnem pouku v šolskih delavnicah se dijaki delijo v skupine, in sicer v 1. letniku do 17 dijakov, v 2. do 14 dijakov in v 3. do največ 13 dijakov. Zaradi varnosti se v nekaterih izobraževalnih programih oblikujejo tudi manjše skupine (na primer v gozdarstvu, rudarstvu, steklopihaštvu, kmetijstvu, strojništvu, lesarstvu, zdravstvu in zobozdravstvu).

Pri športni vzgoji se oblikujejo skupine praviloma po 20 dijakov. Delijo se po spolu.

Če za oblikovanje oddelka ni dovolj dijakov, lahko šola oblikuje kombiniran oddelek.

V dvojezični slovensko-madžarski šoli in v šoli z italijanskim učnim jezikom ima oddelek največ 16 dijakov oziroma v programih gimnazije, maturitetnega tečaja in poklicnega tečaja 24, če prostorski pogoji to omogočajo. Ob soglasju ministrstva lahko šola oblikuje tudi oddelek s 5 dijaki ali manj. Pri vajah iz splošnoizobraževalnih predmetov je v skupini največ 13 dijakov. Pri praktičnem pouku je v skupini največ 13 dijakov.

Nižje poklicno izobraževanje

V nižjem poklicnem izobraževanju je v oddelku največ 20 dijakov. Če so v oddelku dijaki s posebnimi potrebami, se število dijakov zmanjša: ob enem dijaku s posebnimi potrebami na največ 16, ob dveh na 14, pri treh ali več na 12.

Pri praktičnem pouku v šolskih delavnicah se dijaki delijo v skupine z največ 10 dijaki.

V dvojezični slovensko-madžarski šoli in v šoli z italijanskim učnim jezikom ima oddelek največ 14 dijakov. Ob soglasju ministrstva lahko šola oblikuje tudi oddelek s 5 dijaki ali manj. Pri praktičnem pouku je v skupini največ 10 dijakov.

Letna organizacija pouka

Začetek in konec šolskega leta določata Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Organizacijo šolskega časa pa podrobneje določi minister za šolstvo s posebnim predpisom enotno za vso državo. Pravilnik o šolskem koledarju v srednjih šolah določa delitev šolskega leta na ocenjevalna obdobja, trajanje in razporeditev počitnic in drugih pouka prostih dni, trajanje odmorov in razpored rokov za opravljanje izpitov.

Vsako leto najkasneje do 31. maja minister izda podrobnejša navodila za izvedbo šolskega koledarja. Datume za opravljanje izpitov pri splošni in poklicni maturi določita Državna komisija za splošno maturo in Državna komisija za poklicno maturo.

Šolsko leto v srednjem izobraževanju se začne 1. septembra in konča 31. avgusta naslednjega koledarskega leta. Organizirano izobraževalno delo (pouk ali druge oblike izobraževalnega dela po predmetnikih) v šolskem letu traja največ 42 tednov v poklicnih in strokovnih šolah in največ 38 tednov v gimnazijah. Za morebitno drugačno razporeditev si morajo šole pridobiti soglasje ministrstva.

• Za dijake traja organizirano izobraževalno delo od 1. septembra do 24. junija, po 25. juniju se lahko izvaja le praktično usposabljanje pri delodajalcu. Za dijake zaključnih letnikov se pouk konča v drugi polovici maja, točen datum za vsako šolsko leto posebej določi minister z navodili.
• Pouk in druge oblike izobraževalnega dela po predmetnikih programov poteka praviloma v dveh ocenjevalnih obdobjih. Prvo traja od 1. septembra do 15. januarja, drugo od 16. januarja do konca pouka. Svet šole lahko na predlog učiteljskega zbora odloči o več ocenjevalnih obdobjih in njihovem trajanju.

Pouka prosti dnevi so z zakonom določeni državni prazniki in dela prosti dnevi, šolske počitnice (jesenske, novoletne, zimske, prvomajske in poletne), en dan za sistematične zdravstvene preglede dijakov, dan šole, ki ga določi šola z letnim delovnim načrtom, sobote, če ni z letnimi navodili ministra določeno drugače, in nedelje.

• Jesenske počitnice, skupaj z državnima praznikoma (31. oktober in 1. november) trajajo en teden.
• Novoletne počitnice trajajo od 25. decembra do 1. januarja.
• Zimske počitnice trajajo en teden in se za del države začnejo tretji, za del države pa četrti ponedeljek v februarju.
• Prvomajske počitnice trajajo od 27. aprila do 2. maja.
• Poletne počitnice trajajo od 25. junija do 31. avgusta, razen za tiste dijake, ki morajo po 25. juniju opraviti še del praktičnega izobraževanja pri delodajalcu.

Izpitni roki potekajo deloma v času pouka in deloma med počitnicami. Roki za poklicno maturo, zaključne izpite, popravne in druge izpite so trije: »spomladanski« (po koncu pouka), »jesenski« (od 16. avgusta do 20. oktobra) in »zimski« (med 1. februarjem in 1. marcem). Roka za splošno maturo sta dva, »spomladanski« in »jesenski«.

Izobraževalno delo na šolah poteka po letnem delovnem načrtu šole. Za vsako šolsko leto posebej ga pripravi ravnatelj, sprejme pa svet šole.

Dnevna in tedenska organizacija pouka

Pouk in druge oblike izobraževalnega dela po predmetnikih programov traja 5 dni v tednu (od ponedeljka do petka), razen če minister za šolstvo z navodili za posamezno šolsko leto ne določi drugače.

Na teden je lahko največ 30 ur pouka splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov oziroma strokovnih modulov brez športne vzgoje. Če so vključene tudi druge oblike izobraževalnega dela, je tedenska urna obremenitev lahko največ 36 ur. Tedenski razpored pouka poteka po urniku, ki ga določi ravnatelj.

Pouk se začenja praviloma ob 8. uri zjutraj in konča približno ob 14. uri popoldne. Svet šole lahko v soglasju s svetom staršev in učiteljskim zborom določi drugačen čas začetka pouka.

Če je število dijakov tolikšno, da šola ne more izvesti pouka v dopoldanskem času v eni izmeni, uvede še drugo, popoldansko izmeno. Če ima šola dve izmeni, določi začetek glede na možnosti organizacije pouka.

Zakonodaja varuje dijake pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu. Dijaki imajo lahko največ 8 ur praktičnega usposabljanja z delom na dan, tedensko pa usposabljanje ne sme trajati več kot 36 ur. Če v dnevu traja splošno in teoretično izobraževanje 5 ur, tisti dan ne sme biti praktičnega usposabljanja pri delodajalcu.

Ura pouka traja praviloma 45 minut. Med urami teoretičnega pouka imajo dijaki najmanj 5 minut odmora, enkrat dnevno pa praviloma 30 minut, vendar ne manj kot 20 minut. Najdaljši odmor je namenjen malici dijakov. Ura praktičnega usposabljanja pri delodajalcu traja 60 minut. Če praktično usposabljanje pri delodajalcu dnevno traja 4 ure in pol ali več, ima dijak pravico do najmanj 30 minut odmora.