Glavna načela financiranja

Financiranje izobraževanja in usposabljanja odraslih v Sloveniji temelji na uveljavljanju načela vseživljenjskega učenja. Z javnimi sredstvi se čim večjemu številu odraslih omogoča vključevanje v programe izobraževanja in usposabljanja.

Mehanizme financiranja izobraževanja odraslih urejajo:

• Zakon o izobraževanju odraslih,
• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,
• Zakon o javnih financah,
• Zakon o izvrševanju proračuna,
• Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslih.

Okvirni obseg sredstev za določeno obdobje se določi v nacionalnem programu izobraževanja odraslih, ki ga v obliki resolucije sprejme Državni zbor RS na predlog Vlade RS, praviloma za desetletno obdobje. 

Nacionalni program določa javni interes v izobraževanju odraslih. Vključuje

• cilje in kazalnike nacionalnega progama,
• prednostna področja izobraževanja odraslih,
• ukrepe za zagotavljanje in izvajanje izobraževanja odraslih,
• okvirni obseg javnih sredstev,
• ministrstva, ki so nosilci posameznih ukrepov,
• način usklajevanja pri uresničevanju ciljev ter
• način spremljanja izvajanja nacionalnega programa.

V nacionalnem programu se posebej opredelijo tudi programi in dejavnosti pristojnih ministrstev, ki se izvajajo kot javna služba.

Ta strateški dokument določa ciljne skupine, prednostna področja, ki so enakovredna in med seboj povezana in izobraževalne programe za odrasle. Več v poglavju Usmeritve in trenutne politične prednostne naloge.

Izvajanje nacionalnega programa se določi z letnim programom izobraževanja odraslih, ki ga sprejme Vlada RS. Letni program pripravijo pristojna ministrstva v 30 dneh po sprejetju proračuna in ga pošljejo Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje za pripravo skupnega dokumenta. K predlogu skupnega dokumenta Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pridobi mnenje Strokovnega sveta RS za izobraževanje.

V letnem programu se opredelijo

• cilji in kazalniki nacionalnega programa,
• prednostna področja izobraževanja odraslih,
• ukrepi za zagotavljanje in izvajanje izobraževanja odraslih,
• okvirni obseg javnih sredstev za področje izobraževanja odraslih,
• izberejo ministrstva, ki so nosilci posameznih ukrepov, ter
• način spremljanja izvajanja.

V letnem programu se določi tudi obseg sredstev za financiranje dejavnosti in javne službe v izobraževanju odraslih.

Viri financiranja

Izobraževanje odraslih se financira s sredstvi, ki jih zagotavljajo država (bodisi iz integralnega proračuna bodisi iz različnih strukturnih skladov) ali samoupravne lokalne skupnosti ter z drugimi viri, kot so skladi za izobraževanje odraslih, sredstva delodajalcev, dotacije, donacije, darila in šolnine.

Državna sredstva

V skladu s standardi in normativi, ki jih določi minister, ter obsegom izobraževanja in/ali dejavnosti država zagotavlja sredstva za:

• investicije v javni zavod za izobraževanje odraslih, katerega ustanoviteljica je država;
• tekoče in investicijsko vzdrževanje ter obnovo nepremičnin in opreme v javnih zavodu za izobraževanje odraslih, katerega ustanoviteljica je država;
• izvajanje javne službe po Zakonu o izobraževanju odraslih, ki obsega sredstva za stroške dela ter izdatke za blago in storitve;
• materialne stroške za obratovanje za izvajanje programa osnovne šole za odrasle javnemu zavodu za izobraževanje odraslih, katerega ustanoviteljica je država,
• izvajanje javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle in neformalnih izobraževalnih programov za odrasle, ki obsegajo sredstva za stroške dela ter izdatke za blago in storitve;
• izvajanje drugih dejavnosti, ki niso del javne službe in ki obsegajo sredstva za stroške dela ter izdatke za blago in storitve;
• izvajanje drugih izobraževalnih programov za pridobitev izobrazbe in programov za usposabljanje in izpopolnjevanje, ki obsegajo sredstva za stroške dela ter izdatke za blago in storitve;
• druge namene, določene z letnim programom izobraževanja odraslih.

Obseg javnih sredstev za izvedbo javne službe, izobraževalnih programov za odrasle in dejavnosti lahko pokriva le te stroške in ne sme omogočati presežkov.

Sredstva lokalnih skupnosti

Lokalne skupnosti zagotavljajo sredstva javnim organizacijam za izobraževanje odraslih za:

• prostore in opremo za izvajanje izobraževalnih programov za odrasle in dejavnosti, ki so v javnem interesu samoupravne lokalne skupnosti;
• investicije in investicijsko vzdrževanje;
• izvedbo letnega programa izobraževanja odraslih, ki ga sprejme samoupravna lokalna skupnost;
• materialne stroške za obratovanje za izvajanje programa osnovne šole za odrasle.

Mehanizmi razporejanja sredstev

Poraba javnih sredstev mora biti sledljiva in v skladu s predpisi, ki veljajo za porabo javnih sredstev. Porabo nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije.

Temeljni mehanizem razporejanja sredstev je javni razpis. Pri financiranju izobraževanja odraslih, ki je v javnem interesu, večinoma sredstva zagotavlja država, bodisi iz integralnega proračuna bodisi iz različnih strukturnih skladov. Izvajalci so lahko v zasebni ali javni lasti. Vsak izvajalec, ki kandidira za javna sredstva, mora biti tudi registriran za dejavnost izobraževanja. Za izvajanje javno veljavnih programov pa mora biti tudi vpisan v razvid izvajalcev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za izobraževanje, kar naj bi bilo zagotovilo, da imajo izvajalci ustrezne kadre, prostore in opremo ter da izdajajo javno veljavne listine.

Izvajalcem javne službe se zagotavljajo sredstva iz državnega proračuna na podlagi obsega dejavnosti ter standardov in normativov, ki jih določi minister. Izvajalci javne službe prejmejo sredstva na podlagi sklepa ministra za posamezno proračunsko leto.

Programi ali dejavnosti, ki jih država v celoti financira, so za udeležence povsem brezplačni, izvajalci ne smejo zahtevati dodatnih sredstev za kritje stroškov izvedbe. To velja za javnoveljavni izobraževalni program osnovna šola za odrasle in svetovalno dejavnost v izobraževanju odraslih. Obseg sredstev se določi v skladu s Pravilnikom o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslih.

Neposredno financiranje se uporablja tudi za opravljanje razvojnih, raziskovalnih in svetovalnih nalog na področju izobraževanja odraslih, določenih z letnimi delovnim načrti javnih zavodov, ki jih je skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ustanovila Vlada RS. Za področje izobraževanja odraslih je to Andragoški center Slovenije. Določene naloge opravijo tudi Državni izpitni center, Zavod RS za šolstvo in Center RS za poklicno izobraževanje. Naloge, ki jih zavodom naroči ministrstvo, pristojno za izobraževanje, se ovrednotijo na temelju plačnih razredov zaposlenih in cenikov določenih storitev, ki jih je potrdil (nadzorni) svet javnega zavoda. Naročnik se z zavodom pogaja o obsegu nalog in sredstev.

Izvajanje in usklajevanje nacionalno pomembnih nalog v izobraževanju odraslih, dejavnosti pri razvoju in pospeševanju izobraževanja odraslih, mednarodne dejavnosti, publicistične dejavnosti in druge naloge se lahko na podlagi javnega razpisa oziroma poziva financira skupnosti javnih organizacij, združenju pravnih oseb zasebnega prava, organizacijam, ki so v javnem interesu na področju izobraževanja odraslih, in/ali zvezam teh organizacij, če je njihov glavni namen strokovno delo na področju izobraževanja odraslih na nacionalni ravni.

Šolnine

Zakon o izobraževanju odraslih določa, da je udeležba v programu osnovne šole za odrasle in v programih, določenih z letnim programom, brezplačna, vendar se kandidat lahko brezplačno vpiše v program največ dvakrat.

Za programe izobraževanja odraslih, ki so v celoti financirani z javnimi sredstvi, udeleženci ne plačujejo šolnin. Tako je za odrasle brezplačna udeležba v programih 'Usposabljanje za življenjsko uspešnost', 'Projektno učenje mladih odraslih (PUM-O)' ter v programih neformalnega izobraževanja in usposabljanja za iskalce zaposlitve.

Šolnine za formalno in neformalno izobraževanje odraslih se v celoti zaračunavajo vsem tistim udeležencem, ki izobraževanja nimajo financiranega iz javnih sredstev. Višino šolnine določa izvajalec programa, plača jo udeleženec ali njegov delodajalec. Plačila se izvajajo neposredno izvajalcu izobraževalnega programa. Država nima vpliva na oblikovanje višine šolnine. Z različnimi oblikami delnega financiranja programov ali dejavnosti pa skuša pomagati udeležencem pri sofinanciranju šolnine, da s tem lažje pridejo do izobrazbe.

Finančne pomoči odraslim udeležencem izobraževanja

Po zakonu imajo udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javnoveljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter pravico do drugih ugodnosti ter pravic v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju, prijavljeni kot brezposelne osebe ali če se ne izobražujejo v skladu s predpisi za primer brezposelnosti, in sicer do dopolnjenega 26. leta starosti, kot določa področna zakonodaja.

Odrasli udeleženci izobraževanja so upravičeni do štipendij:

• državne štipendije,
• Zoisove štipendije,
• štipendije za deficitarne poklice,
• štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu in
• štipendije Ad futura - štipendije za mednarodno mobilnost

do dopolnjenega 27. leta, če izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o urejanju položaja študentov in Zakonom o štipendiranju. Odrasli udeleženci višjega in visokega izobraževanja s statusom študenta so v skladu z zakonom upravičeni do subvencionirane študentske prehrane.

Odrasli udeleženci v programih poklicnega, strokovnega in splošnega srednješolskega izobraževanja ter višjega strokovnega izobraževanja, če se ne izobražujejo v skladu s predpisi o urejanju trga dela, so do dopolnjenega 26. leta starosti upravičeni do subvencionirane vozovnice za javni potniški promet.

Posebnih davčnih olajšav za odrasle, ki se izobražujejo ni.

Zasebne institucije za izobraževanje odraslih

Programe izobraževanja odraslih izvajajo tudi zasebne institucije, ki se financirajo s šolninami, donacijami ali pa iz drugih virov. Zasebne institucije so avtonomne pri za oblikovanju poslovne politike, določanju višine šolnine in razporejanju sredstev in so za to tudi odgovorne. Naloga države je prvenstveno usmerjena v skrb in nadzor nad izvajanjem javno veljavnih izobraževalnih programov, ki dajejo javno veljavno listino. Ministrstvo vsako leto izda soglasje k obsegu razpisa za vpis v izredno srednješolsko izobraževanje, nadzor pa izvaja Inšpektorat RS za šolstvo in šport, ki preverja ali izvajajo program v skladu s predpisi.