Zakon o izobraževanju odraslih

Novi Zakon o izobraževanju odraslih je bil sprejet leta 2018. Ureja

• javni interes na področju izobraževanja odraslih,
• način uresničevanja javnega interesa na področju programov in dejavnosti za izobraževanje odraslih,
• javno službo na področju izobraževanja odraslih, ki je sestavljena iz programa osnovne šole za odrasle in svetovalne dejavnosti,
• programe in dejavnosti za izobraževanje odraslih, po katerih se ne pridobi javnoveljavne izobrazbe, ne poklicne ali dodatne kvalifikacije, razen po programu Osnovna šola za odrasle.

Javni interes na področju izobraževanja odraslih temelji na naslednjih načelih:

• Vseživljenjskost izobraževanja in učenja.
• Pravičnost in enakopravnost ter enake možnosti pri dostopu, obravnavi in doseganju izidov v učenju in izobraževanju.
• Svoboda in avtonomnost pri izbiri poti, vsebine, oblik, sredstev in metod izobraževanja.
• Kakovost izobraževanja.
• Sorazmerna porazdelitev virov za izobraževanje in učenje glede na potrebe v posameznih življenjskih obdobjih.
• Sistemska povezanost formalnega in neformalnega izobraževanja ter priložnostnega učenja.
• Uravnoteženost med področjem splošnega in poklicnega izobraževanja.
• Ustvarjalnost in prilagodljivost ob upoštevanju specifičnih kulturnih, socialnih in izobraževalnih značilnosti.
• Doseganje nacionalno določenih in mednarodno primerljivih izobrazbenih standardov.
• Laičnost izobraževanja odraslih, ki se opravlja kot javna služba.

Uresničevanje javnega interesa na področju izobraževanja odraslih zasleduje naslednje cilje:

• Omogočati dostop do kakovostnih izobraževalnih in učnih možnosti.
• Omogočati pridobivanje splošnih in poklicnih zmožnosti za osebnostno rast, aktivno delovanje v skupnosti in na trgu dela.
• Krepiti opolnomočenost za demokratično sodelovanje v družbenih procesih in za družbeno odgovorno ravnanje.
• Krepiti opolnomočenost na področju trajnostnega razvoja, zelenega gospodarstva, kulture in zdravja.
• Krepiti zmožnosti za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
• Krepiti kritično mišljenje posameznikov in raznih družbenih skupin.
• Krepiti solidarnost, sodelovanje in izmenjavo znanja in izkušenj med generacijami.
• Spodbujati prebivalce za skupno delovanje in večjo blaginjo družbe.
• Zmanjšati strukturne in individualne ovire pri vključevanju prebivalcev v izobraževanje in učenje.
• Spodbujati nižje izobražene in druge ranljive skupine za izobraževanje in učenje.
• Zmanjšati delež prebivalcev brez osnovne oziroma brez poklicne izobrazbe.
• Povečati delež prebivalcev z dokončano štiriletno srednješolsko izobrazbo.

Področje izobraževanja in usposabljanja odraslih delno urejajo tudi zakoni na področju osnovnošolskega, poklicnega, srednjega strokovnega, gimnazijskega ter višjega strokovnega izobraževanja, delovna in družinska zakonodaja in Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah.

Nacionalni program za izobraževanje odraslih

Javni interes v izobraževanju odraslih je določen z nacionalnim programom za izobraževanje odraslih, praviloma za deset let, ki predstavlja instrument sistemskega urejanja v izobraževanju odraslih in sledi viziji, da imajo vsi odrasli prebivalci Slovenije v vseh življenjskih obdobjih enake možnosti in spodbude za kakovostno učenje in izobraževanje za svoj celostni razvoj in sonaravno bivanje. Zajema izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost. Pri pridobivanju javnoveljavne izobrazbe daje ključne poudarke na programe osnovnošolskega, poklicnega, srednjega strokovnega, gimnazijskega in višjega strokovnega izobraževanja odraslih.

Letni program izobraževanja odraslih

Izvajanje nacionalnega programom se določi z letnim programom izobraževanja odraslih, ki ga izvajajo pristojna ministrstva prek javnih razpisov, pozivov.

Podlaga

• Državni in mednarodni dokumenti oziroma priporočila;
• družbeno-gospodarskegi položaj in vplivi na razvoj izobraževanja odraslih (demografski razvoj, tehnološki razvoj, potrebe trga dela idr.);
• izobrazbena sestava in aktivnost prebivalstva;
• doseganje ciljev in kazalnikov predhodne Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji od leta 2013 do 2020;
• rezultati mednarodne raziskave o spretnostih odraslih – PIAAC.

Cilji

• povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje (VŽU);
• zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost odraslih;
• zvišati izobrazbeno raven odraslih;
• povečati usposobljenost prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela;
• okrepiti razvoj in raziskave na področju izobraževanja odraslih;
• izboljšati in okrepiti dejavnosti na področju izobraževanja odraslih.

Ciljne skupine

• odrasli z nizko razvitimi temeljnimi zmožnostmi, ne glede na zaposlitveni položaj, starost in/ali druge značilnosti;
• odrasli, ki potrebujejo izboljšanje splošne izobraženosti za osebne potrebe in reševanje izzivov skupnosti;
• odrasli, ki potrebujejo nadaljnje poklicno oziroma strokovno izpopolnjevanje ali usposabljanje v skladu s potrebami trga dela;
• mlajši odrasli, ki zgodaj opustijo šolanje, in osipniki;
• starejši (65+) in
• odrasli, ki imajo omejene možnosti dostopa do družbenih, kulturnih, gospodarskih in izobraževalnih dobrin.

Krovni kazalniki

• Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo z 8,4 % v letu 2020 povečala na 19 % v letu 2030.
• Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo s 46 % v letu 2016 (zadnja izvedba ankete do zdaj) povečala na 66 % v letu 2030.
• Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo iz preračunane vrednosti 40,3 % v letu 2016 povečala na 60 % v letu 2030.

Prednostna področja s kazalniki

1. splošno neformalno izobraževanje odraslih;
2. izobraževanje za pridobitev izobrazbe;
3. strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe dela;
4. raziskave in razvoj in
5. dejavnosti na področju izobraževanju odraslih.

1 Splošno neformalno izobraževanje odraslih

• V javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavne izobrazbe, se bo vključilo najmanj 70 % več odraslih kakor leta 2019.
• Delež odraslih v starosti od 24 do 65 let z najnižjimi dosežki v besedilnih in matematičnih spretnostih se bo znižal z 31 % (PIAAC 2016) na manj kot 20 %.
• Vključenost odraslih v starosti od 55 do 64 let v katero koli obliko organiziranega izobraževanja se bo s 27 % (AIO 2016) povečala na 35 % (AIO 2028).
• Vključenost starejših odraslih v starosti od 65 do 74 let v VŽU se bo s 4 % (ANP4t; 2019) povečala na 5,5 % (ANP4t; 2030).
• Vključenost nižje kvalificiranih odraslih v starosti od 25 do 64 let (ISCED 0-2) v VŽU v zadnjih 12 mesecih bo vsaj 30 % do leta 2030.
• Delež odraslih v starosti od 16 do 74 let z doseženimi najmanj temeljnimi digitalnimi spretnostmi bo 70 % do leta 2030.

2 Izobraževanje za pridobitev izobrazbe

• Delež vključenih odraslih v program Osnovna šola za odrasle v starosti od 45 do 55 let se bo od leta 2020 do leta 2030 vsako leto povečal za 2 % glede na predhodno leto.
• Delež odraslih v starosti od 25 do 64 let z dokončano najmanj štiriletno srednjo strokovno izobrazbo se bo z 62,8 % v letu 2019 povečal na 68 % v letu 2030.

3 Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe dela

• Od vključenih oseb v APZ (brezposelni in zaposleni) bo 50 % vključenih v programe izobraževanja in usposabljanja do leta 2030.
• Delež podeljenih NPK v okviru APZ se bo do leta 2030 povečal za najmanj 40 % glede na leto 2020.

4 Raziskave in razvoj

• Izpeljava raziskave v drugem ciklu PIAAC v Sloveniji.
• Izpeljava najmanj treh CRP za potrebe izobraževanja odraslih.
• Izpeljava šestih razvojnih projektov na državni ravni za prenos teoretskih in raziskovalnih spoznanj v izobraževanje odraslih.

5 Dejavnosti na področju izobraževanju odraslih

• Delež odraslih, vključenih v svetovalno dejavnost, ki se izvaja kot javna služba, se bo do leta 2030 povečal za vsaj 20 % glede na leto 2020.