Bilateralni sporazumi

Dvostransko sodelovanje med Slovenijo in drugimi evropskimi ter neevropskimi državami je določeno v krovnih sporazumih na področju vzgoje in izobraževanja, pogosto tudi področju kulture. Sodelovanje je podkrepljeno s programi sodelovanja, protokoli, akcijskimi načrti in memorandumi. 

Intenzivnejše je sodelovanje s sosednjimi državami, predvsem zaradi skrbi za pravice manjšin. Med seboj so povezane tudi regije. Dober primer je sodelovanje s Štajersko regijo v Avstriji. 

Slovenija sodeluje okrepljeno tudi z Nemčijo in Francijo. Poučevanje nemškega in francoskega jezika je v slovenskem šolskem prostoru razširjeno in zanimanje zanj veliko. Sodelovanje omogoča usposabljanje in hospitacije učiteljev ter izmenjave učencev in seveda izmenjave dobrih praks, gradiv za poučevanje in učenje ipd. 

Slovenija na področju vzgoje in izobraževanja sodeluje tudi z neevropskimi državami. Z nekaterimi ima podpisane pogodbe o sodelovanju, z drugimi se povezuje preko multilateralnih organizacij ali združenj. 

Oblike sodelovanja:

• Sporazumi omogočajo izmenjave univerzitetnih učiteljev, študentov, znanstvenikov, strokovnjakov in umetnikov. Izmenjave se izvajajo in financirajo različno, vzajemnost je skupna. Sporazumi omogočajo tudi povezovanje na področju šolskega izobraževanja, športa in mladine ter učenja jezikov.
• Medvladni dvostranski programi in protokoli o sodelovanju na področju vzgoje in izobraževanje, kulture in znanosti dajejo konkretne možnosti za izmenjave ter določajo izvedbo in financiranje nekaterih oblik izmenjav na osnovi vzajemnosti. Slovenija ima s številnimi tujimi državami sklenjene programe, ki določajo, na primer, število podiplomskih štipendij, izmenjavo posameznikov, udeležbo na poletnih jezikovnih tečajih, neposredno sodelovanje šolskih in kulturnih ustanov, možnost udeležbe na mednarodnih prireditvah itd.
• Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ima sklenjene tudi neposredne protokole na področju vzgoje in izobraževanja z Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo in Srbijo. Osnovni namen je izenačitev državljanov teh držav z državljani Slovenije in/ali državljani EU glede stroškov plačila študija (ne zaračunava se jim t. i. šolnina za tujce). 

Slovenski sistem vzgoje in izobraževanja temelji med drugim tudi na spodbujanju razvoja raznojezičnosti posameznika ter večjezičnost vzgojno-izobraževalnega prostora. Skrbnik področja večjezičnosti je ministrstvo, pristojno za izobraževanje. V preteklih letih se je zvrstilo veliko projektov na nacionalni ravni, v katere so bili vključeni tako vzgojno-izobraževalni kot javni zavodi ter univerze. Nekateri projekti so se zaključili, drugi se nadaljujejo, nekateri so se začeli na novo.  

Sodelovanje in vključevanje v programe in organizacije na širši mednarodni ravni

Slovenija sodeluje večstransko tudi mednarodno. Pridružila se je številnim medvladnim in nevladnim pobudam, pobratenju mest ter regionalnim omrežjem in združenjem. Regionalno sodelovanje se izvaja predvsem v okviru srednjeevropskega sodelovanja v izobraževanju (Central-European Cooperation in Education) med Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko, Češko in Slovaško. 

Slovenija je članica Srednjeevropskega programa izmenjav študentov in profesorjev (CEEPUS) s ciljem povezovanja in razvoja srednjeevropskega univerzitetnega okolja.

Nacionalna komisija za Unesco, ki deluje na ministrstvu, pristojnem za vzgojo in izobraževanje, je dejavna na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja ter prednostno naslavlja naslednje vsebine:

• zagotavljanje pravice in dostopa do izobraževanja,
• izboljšanje pismenosti,
• vključujoča vzgoja in izobraževanje,
• vzgoja in izobraževanje za mir in človekove pravice,
• kulturna in jezikovna raznolikost v vzgoji in izobraževanju,
• nove informacijske tehnologije,
• izobraževanje učiteljev,
• vzgoja za nenasilje,
• vzgoja in izobraževanje v kriznih situacijah in obnovi,
• zdravje v šoli in AIDS.

Šole sodelujejo v mreži Projekt pridruženih šol (Associated School Project – ASP).

Slovenija je članica Sveta Evrope in v programih vzgoje in izobraževanja naslavlja:

• izobraževanje za demokratično državljanstvo,
• učenje in poučevanje novejše zgodovine,
• učenje in poučevanje jezikov,
• medkulturna in medreligijska vzgoja,
• manjšine in Romi,
• nasilje v šoli,
• vnašanje evropske dimenzije v vzgojo in izobraževanje,
• razvoj šolskih politik ter
• nadaljnje izobraževanje učiteljev.

Slovenija aktivno sodeluje v Združenju francosko govorečih držav Frankofonija.

Slovenija je tudi članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in polnopravna članica Centra za raziskave in inovacije v izobraževanju. Sodeluje pri raziskavah in projektih OECD, kot so PISA, TALIS, INES itn.

Slovenija mora v skladu z mednarodnimi zavezami in zahtevami EU zagotavljati sredstva za mednarodno razvojno in humanitarno pomoč državam v razvoju ter jih postopno povečevati. Na področju izobraževanja in usposabljanja jo izvaja v okviru dejavnosti Evropske fundacije za usposabljanje, ki skrbi za pomoč in sodelovanje držav članic EU s tretjimi državami. Izobraževalne dejavnosti so prednostno usmerjene na območje Jugovzhodne Evrope.