Skip to main content
European Commission logo
EACEA National Policies Platform:Eurydice
Organiziranost vrtcev

Slovenia

4.Predšolska vzgoja in varstvo

4.2Organiziranost vrtcev

Last update: 8 March 2024

Vpisni pogoji in izbira vrtca

Upravičenost do vključitve v vrtec je univerzalna za vse predšolske otroke. Starši sprejmejo odločitev, kdaj in kam vpišejo otroka v vrtec.

Glavni vpisni pogoj je starost otroka. Vrtec lahko sprejme otroka, ko ta dopolni 11 mesecev in ko starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Starši morajo predložiti potrdilo pediatra o otrokovem zdravstvenem stanju. Starši vpišejo otroka kadar koli tekom leta do otrokovega šestega leta oz. do vstopa v osnovno šolo.

Starši imajo pravico izbrati program predšolske vzgoje v javnem ali zasebnem vrtcu. To pomeni, da lahko izberejo kateri koli vrtec v kateri koli občini in niso vezani na občino, ki je kraj njihovega prebivališča. Otroci načeloma obiskujejo vrtec v okolju, kjer prebivajo. Starši lahko otroka vpišejo tudi v drug vrtec, ki ima prosta mesta (na primer v bližini delovnega mesta staršev).

Vrtec najmanj enkrat na leto objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto, praviloma v marcu, na svoji spletni strani in na oglasnih deskah vrtca; občina vpis objavi na spletni strani občine. Javni vpis mora vsebovati najmanj podatke o načinu prijave, roku za sprejem prijav ter roku, v katerem bodo kandidati obveščeni o možnosti vključitve otroka v vrtec.

V vrtec se lahko vpiše več otrok, kot je prostih mest. Če je vpisanih več, kot prostih mest, o sprejemu odloča posebna komisija. Sestavo komisije in merila za sprejem otrok v vrtec določi občina ustanoviteljica na predlog sveta vrtca. Komisija obravnava vse vloge na podlagi podatkov v vlogi in podatkov, ki jih pridobi po uradni dolžnosti pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov. Prednostni vrstni red določi tako, da vse vpisane otroke razvrsti po doseženem številu točk, podeljenih po določenih merilih (na primer občina stalnega prebivališča, ogroženost družine, starost otroka in vključenost sorojencev v vrtec). Prednost pri sprejemu imajo otroci s posebnimi potrebami na podlagi odločbe pristojnega organa in otroci, za katere so starši priložili mnenje centra za socialno delo. To so otroci iz družin, ki imajo zdravstvene, materialne in/ali socialne stiske. Otroci, ki niso sprejeti v vrtec, so uvrščeni na čakalni seznam. Zoper uvrstitev na prednostni vrstni red in/ali čakalni seznam se starši lahko pritožijo na svet vrtca. Zoper odločitev sveta vrtca lahko starši sprožijo upravni spor.

Starši sprejetih otrok sklenejo z vrtcem pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih.

Zakon omogoča, da občine vpeljejo enoten vpis v vrtce na svojem območju. Ustvarijo centralni register vpisanih otrok, ki določa enaka merila za vse vrtce.

Velikost oddelkov in število otrok na strokovnega delavca

Predšolska vzgoja po Zakonu o vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih:

  1. obdobje: otroci, stari od enega (najmanj 11 mesecev) do treh let, in
  2. obdobje: otroci od treh do šest let in/ali do vstopa v šolo.

Zakon določa najmanjše in največje dovoljeno število otrok v oddelku, kot tudi število strokovnih delavcev v oddelku. Normative lahko s sklepom določi občina, kot določa Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Podrobnejša določila o številu otrok, vključenih v oddelke, določi minister, odgovoren za izobraževanje.

Vrtec lahko oblikuje homogene - starostni razpon enega leta, heterogene - otroci prvega ali drugega starostnega obdobja, ali kombinirane oddelke - otroci prvega in drugega starostnega obdobja skupaj.

Število otrok v oddelku

Prvo starostno obdobje (mlajši od 3 let):

  • najmanj 9 in največ 12 otrok, če je oddelek starostno homogen;
  • najmanj 7 in največ 10 otrok, če je oddelek starostno heterogen.

Drugo starostno obdobje (starost 3–6 let):

  • najmanj 12 in največ 17 otrok, če je oddelek starostno homogen – otroci, stari 3–4 leta;
  • najmanj 17 in največ 22 otrok, če je oddelek starostno homogen – otroci, stari 4–5 in 5–6 let;
  • najmanj 14 in največ 19 otrok, če je oddelek starostno heterogenem – otroci, stari 3–6 let.

V starostno kombiniranem oddelku, v katerem so predšolski otroci obeh starostnih obdobij, je lahko najmanj 10 in največ 17 otrok.

Število otrok v oddelku
  Homogen oddelek Heterogen oddelek Kombiniran oddelek
starost min. maks min. maks min. maks
1. starostno obdobje 1–2 leti ali
2–3 leta
9 12 7 10 10 17
2. starostno obdobje 3–4 leta 12 17 14 19
4–5 let 17 22
5–6 let 17 22

Občina lahko v določenih razmerah najvišje število otrok v oddelku poveča za največ dva. Prav tako lahko s sklepom določi nižji normativ števila otrok v posameznih oddelkih.

Programe v oddelku skupaj pripravljata in izvajata vzgojitelj (zaključen študijski program pedagoške fakultete – ISCED 6) in vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja (zaključena srednja strokovna izobrazba, pridobljena po izobraževalnem programu za področje predšolske vzgoje, ali zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen poklicni tečaj za delo s predšolskimi otroki – ISCED 3 (več v poglavju Pedagoško osebje)).

Število ur, ko sta v oddelku skupaj prisotna vzgojitelj in vzgojitelj predšolskih otrok - pomočnik vzgojitelja, se razlikuje glede na vrsto programov:

  • Dnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj šest ur dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj štiri ure dnevno.
  • Poldnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj tri ure dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj dve uri dnevno.
  • Sočasna prisotnost vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja se ne izvaja v času počitka otrok.

Razmerje med prisotnostjo dveh strokovnih delavcev je v skupini prvega starostnega obdobja največ 7 otrok na odraslega, v skupini drugega starostnega obdobja največ 11 ali 12 otrok na odraslega.

Letna, tedenska in dnevna organizacija

Vrtci izvajajo programe predšolske vzgoje neprekinjeno vse leto. Nekateri zasebni vrtci so v poletnem času teden do dva zaprti. Zakon predvideva, da vrtec določi poslovni čas v svojem letnem delovnem načrtu. Pri tem upošteva potrebe zaposlenih staršev in značilnosti programov, ki jih izvaja.

Vrtci poslujejo pet dni na teden. Posamezni vrtci organizirajo sobotna dežurstva za otroke iz vseh vrtcev v občini ali so odprti do poznih večernih ur. Ob nedeljah in praznikih so vsi vrtci zaprti.

Posamezen vrtec ima lahko več organizacijskih enot. Vrtec lahko zaradi zmanjšane udeležbe otrok v določenem času (v poletnih mesecih, pred ali med delovnimi dnevi v času praznikov) izvede združevanje otrok iz različnih enot vrtca. Program se izvaja v eni od enot vrtca in ga obiskujejo otroci iz različnih enot.

Vrtci lahko izvajajo različno dolge programe predšolske vzgoje, to so:

  • Dnevni programi: dejavnosti za otroke potekajo od 6 do 9 ur dnevno v dopoldanskem času; lahko pa tudi v popoldanskem času ali izmenično (prvi teden dopoldne, naslednji popoldne).
  • Poldnevni programi: dejavnosti za otroke potekajo od 4 do 6 ur dnevno.
  • Krajši programi se izvajajo predvsem na demografsko ogroženih območjih in v oddaljenih krajih. Trajajo od 240 do 720 ur na leto. Izvajajo se lahko strnjeno ali tekom celega leta v vrtcu, šoli ali v drugem primernem prostoru. 
    Krajši programi v obsegu do največ 240 ur pa so namenjeni otrokom, ki v letu pred vstopom v šolo še niso bili vključeni v vrtec (kot tudi za štiriletne mlajše sorojence in šestletne otroke z odlogom šolanja). Program je v celoti financiran iz državnega proračuna in je za starše brezplačen.
     

Večinoma se vrtci odpirajo med 5.30 in 6. uro zjutraj, zapirajo med 16.30 in 17.30 popoldne in/ali ob 21. uri, če delujejo izmenično.

Poslovni čas vrtcev z dnevnimi programi je 11 do 12 ur. Otroci se na začetku in na koncu poslovnega časa združujejo iz več skupin v dežurno igralnico. Otrok je lahko v vrtcu dnevno največ 9 ur.

Dnevni in poldnevni programi vključujejo vzgojo, varstvo in prehrano za vse otroke. Krajši programi pa vključujejo vzgojo, varstvo, lahko pa tudi prehrano za vse otroke.

Vrtec je avtonomen pri določanju časovnega zaporedja dejavnosti v okviru programa in se prožno prilagaja okolju. Vzgojitelji razporejajo dejavnosti v okviru odpiralnega oz. poslovnega časa vrtca tako, da upoštevajo specifiko v starostnih oddelkih, prihode in odhode otrok, čas prehranjevanja in bioritem otrok ter potrebe staršev.

V okviru z zakonom in kolektivno pogodbo določenega polnega tedenskega delovnega časa vzgojiteljevo delo z otroki obsega 30 ur, delo vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja pa 35 ur tedensko.

Najpogosteje se dnevni/poldnevni program v vrtcu začne z jutranjim sprejemom otroka:

  • po prihodu v vrtec si otrok izbere dejavnosti po svoji želji;
  • sledi priprava na zajtrk, ki vključuje nego, pospravljanje in urejanje igralnice in podobno;
  • zajtrk;
  • po zajtrku se začnejo dejavnosti skladno s Kurikulom za vrtce v igralnicah in na prostem;
  • vmes je dopoldanska malica;
  • okoli 11.30 do 12.00 je čas za kosilo, ki mu sledi počitek otrok (spanje ali mirne aktivnosti);
  • po počitku imajo otroci popoldansko malico;
  • popoldanske dejavnosti so po izbiri in željah otrok, v igralnicah in na prostem.