Pravica in dolžnost vzgojiteljev in učiteljev do stalnega profesionalnega razvoja je opredeljena z zakonom in Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja, podrobneje je urejena s pravilnikom. Kolektivna pogodba določa pravico pedagoškega osebja do 5 dni nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja na leto oziroma do 15 dni v treh letih.

Pristojno ministrstvo za izobraževanje razpisuje izobraževanje in usposabljanje pedagoškega osebja in ga sofinancira.

Cilj je profesionalni razvoj pedagoškega osebja, razvoj javnega vrtca in šole ter razvoj celotnega sistema vzgoje in izobraževanja in s tem povečanja njegove kakovosti in učinkovitosti.

Pravilnik o izboru in sofinanciranju programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki ga je izdal minister za izobraževanje, ureja organizacijo in financiranje ponudbe programov, organe odločanja in njihove pristojnosti ter točkovanje programov in priznavanje točk za napredovanje vzgojiteljev in učiteljev.

Programi izpopolnjevanja in usposabljanja

Programi za izpopolnjevanje izobrazbe vzgojitelje in učitelje kvalificirajo za drugo delovno mesto, za poučevanje novega predmeta ali predmeta na višji zahtevnostni ravni. Izvajalci teh programov so visokošolski zavodi, ki so programe pripravili in sprejeli v skladu s predpisi o visokem šolstvu.

Program za ravnatelje je prav tako predpisan – obvezen je za vse, ki želijo kandidirati za ravnatelja. Izvaja ga Šola za ravnatelje.

Programi profesionalnega razvoja se izvajajo kot programi kariernega razvoja. To so krajši programi namenjeni strokovnemu in disciplinarnemu razvoju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in sicer:

• programi profesionalnega usposabljanja,
• tematske konference,
• izredni programi in
• projektni programi.

Organizacijski vidiki

Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, vsako šolsko leto objavi javni razpis za izbor in sofinanciranje programov profesionalnega usposabljanja. V okviru razpisa ministrstvo opredeli prednostne teme in temeljna področja. Prednostne teme na predlog ministrstva, v sodelovanju z razvojnimi in svetovalnimi zavodi, določi Strokovni svet za splošno izobraževanje. Izbiro programov izvede razpisna komisija in jo s sklepom potrdi minister.

• Tematske konference samostojno organizirajo vzgojno-izobraževalni zavodi za potrebe kolektiva.
• Izredni programi so organizirani kot hiter, konkreten in operativen odziv na nenadno ali nepredvidljivo problematiko vzgoje in izobraževanja. Vsebino in organizacijo programa določi minister.
• Projektni programi so namenjeni implementaciji novih pedagoških praks in se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike.

Vse programe se javno objavi. Objavljeni programi so ovrednoteni s točkami, ki jih udeleženci uveljavljajo pri napredovanju v naziv. Udeležba v programih kariernega razvoja je eden od pogojev za napredovanje v naziv.

Vrtci in šole načrtujejo profesionalni razvoj svojega pedagoškega osebja v letnem delovnem načrtu. V njem predvidijo tudi finančna sredstva, ki jih za ta namen daje država. Država zagotavlja mrežo izvajalcev in programsko ponudbo. Ker je profesionalni razvoj zakonska pravica pedagoškega osebja, morajo vrtci in šole vzgojiteljem in učiteljem za čas usposabljanja omogočiti plačan študijski dopust in jim plačati potne stroške in kotizacijo. Zato država in občine vrtcem in šolam zagotavljajo tudi sredstva za plačilo materialnih stroškov udeležbe.

Vzgojitelji in učitelji na splošno sami izbirajo programe usposabljanja. Ob večjih kurikularnih spremembah ali reformah je usposabljanje za novosti obvezno ali vsaj priporočeno in ovrednoteno s točkami (za napredovanje).

Programi se izvajajo deloma med tednom, večinoma pa ob koncu tedna, med šolskimi počitnicami in ob večerih.

Programi profesionalnega usposabljanja se lahko izvajajo tudi kot izobraževanje strokovnih delavcev v študijskih skupinah in mrežah. Organizacija in financiranje teh programov je v skladu z letnimi delovnimi načrti razvojnih in svetovalnih zavodov:

• Zavoda RS za šolstvo in Šole za ravnatelje,
• Centra RS za poklicno izobraževanje,
• Andragoškega centra Slovenije,
• Državnega izpitnega centra in
• Centra šolskih ob obšolskih dejavnosti.

Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, spremlja učinkovitost in uspešnost sistema in opravlja občasne evalvacije programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja.

Spodbude, podporni ukrepi in sredstva za profesionalni razvoj učiteljev

Profesionalni razvoj učiteljev in vzgojiteljev je na nacionalni ravni podprt z različnimi spodbudami in ukrepi:

• brezplačna udeležba na izobraževanjih,
• povrnjeni potni in drugi dodatni stroški izobraževanja,
• opravičena odsotnost z delovnega mesta v času izobraževanja,
• pridobivanje točk za napredovanje v nazive,
• dodatek k plači ob pridobitvi ustrezne formalne izobrazbe,
• možnost finančne podpore pri nadaljnjem formalnem izobraževanju na programih višjih stopenj, itd.

V skladu s Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS imajo učitelji pravico do najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja letno oziroma 15 dni na vsaka 3 leta.

Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, dodeljuje šolam finančna sredstva za plačevanje stroškov udeležbe na programih strokovnega izobraževanja za učitelje. Učitelji se lahko izobraževanja udeležijo v času svojega rednega dela, imajo plačano odsotnost iz delovnega mesta v času izobraževanja. Prav tako dobijo povrnjene potne stroške ter stroške nastanitve, ki bi nastali zaradi izobraževanja.

Učitelji z udeležbo na programih strokovnega izobraževanja pridobivajo točke, ki se jih nato upošteva pri njihovem napredovanju v naziv. S tem se pedagoške delavce dodatno motivira za izobraževanje in usposabljanje.

V skladu z zakonodajo, ki ureja plače učiteljev, dobi učitelj, ki po zaključku študijskega programa za izpopolnjevanje začne poučevati tri, po vsebini različne, predmete, dodatek k plači. Prav tako dobi dodatek k plači učitelji, ki z dodatnim izobraževanjem pridobijo dodatno formalno izobrazbo, kot na primer akademska specializacija, znanstveni magisterij ali doktorat.

Pravilnik o izboru in sofinanciranju programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju določa:

• izbor in sofinanciranje programov profesionalnega razvoja,
• pogoje, način in postopek nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja vzgojiteljev in učiteljev v vzgoji in izobraževanju,
• ponudbo in sofinanciranje programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja,
• podeljevanje in priznavanje točk za napredovanje vzgojiteljev in učiteljev.

Ministrstvo delno ali v celoti plačuje tudi izvajalce programov. Šole prejmejo financiranje za plačilo stroškov za udeležbo učiteljev na strokovnem izobraževanju.

V skladu s Pravilnikom o dodeljevanju študijskih pomoči strokovnim delavcem na področju vzgoje in izobraževanja lahko na javnem razpisu ministrstva učitelji tudi zaprosijo za finančno podporo pri izobraževanju. Na ta način lahko učitelji, ki izredno študirajo in so hkrati delno zaposleni, dobijo nepovratna sredstva za plačilo šolnin za dodatne programe.