Splošna struktura sistema vzgoje in izobraževanja in mobilnost v okviru sistema je vizualno prikazana v shemi izobraževanja (.pdf).

Sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji sestavljajo:

Predšolska vzgoja

Predšolska vzgoja ni obvezna. Na voljo je za otroke, ki dopolnijo 11 mesecev (po izteku starševskega dopusta) do šestega leta starosti (oziroma do otrokovega sprejema v osnovnošolsko izobraževanje).

Predšolska vzgoja poteka v dveh starostnih skupinah:

1. od enega do treh let,
2. od treh do šest let.

Javne vrtce ustanavljajo občine glede na potrebe lokalnega prebivalstva. Vrtci so lahko samostojni zavodi ali pa delujejo kot enote osnovnih šol.

Mrežo javnih vrtcev dopolnjujejo zasebni vrtci s koncesijo, ki zaposlujejo ustrezno usposobljeno osebje. Kadar obstaja možnost, lahko starši sami izbirajo ali njihovi otroci obiskujejo javni ali zasebni vrtec.

Glede na potrebe staršev in otrok ter v dogovoru z občino vrtci glede na trajanje in organizacijo zagotavljajo različne programe:

• dnevne,
• poldnevne in
• krajše.

Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev izvajajo te programe, ki so v skladu z nacionalnim Kurikulumom za vrtce (.pdf). To je osnovni programski dokument za predšolsko vzgojo v Sloveniji. 

Več o predšolski vzgoji in varstvu.

Osnovnošolsko izobraževanje

Osnovna šola zajema primarno in splošno nižje sekundarno izobraževanje. V skladu z Ustavo Republike Slovenije je osnovnošolsko izobraževanje obvezno ter se financira iz javnih sredstev.

Otroci se morajo vpisati v prvi razred pri šestih letih. Šole izvajajo enotni program v obdobju devetih let, zato učenci običajno zaključijo osnovnošolsko izobraževanje s 15 leti. Osnovnošolsko izobraževanje izvajajo javne in zasebne šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter akreditirane organizacije za izobraževanje odraslih.

Osnovne šole ustanavljajo občine, javna mreža osnovnih šol pa zagotavlja dostop do izobraževanja vsem prebivalcem Slovenije. Občine zagotavljajo mesta v javnih šolah vsem otrokom, ki prebivajo v okolišu določene šole.

Starši imajo pravico izbrati za šolanje svojega otroka šolo, ki ni v šolskem okolišu, v katerem prebivajo. Ravnatelji so avtonomni pri odločanju o prošnji staršev, pri tem pa morajo upoštevati kapaciteto šole. Dodatno merilo - in hkrati edina omejitev avtonomije ravnateljev v zvezi s tem - je tudi, ali bi vpis v šolo izven šolskega okoliša vplival na status oziroma organizacijo šole. To pomeni spremembo samostojne šole v podružnico, zaprtje šole ali potrebo po oblikovanju novega oddelka zaradi vpisa učenca iz drugega šolskega okoliša.

Več o osnovnošolskem izobraževanju.

Srednješolsko izobraževanje

Po zaključku obveznega osnovnošolskega izobraževanja se lahko učenci (običajno stari 15 let) vpišejo v srednješolsko izobraževanje. To traja od dveh do pet let, za šolanje (redno) pa se ne plačuje šolnine.

Šole lahko omejijo vpis, če število kandidatov za vpis presega njihove kapacitete, vendar se lahko na splošno vsi, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje vpišejo v katerikoli srednješolski program. Pridobitev srednješolske kvalifikacije je možno tudi v odraslosti prek rednih programov s posebnimi organizacijskimi prilagoditvami za odrasle.

Dijaki izbirajo med dvema vrstama srednješolskih programov: splošnimi in poklicno-strokovnimi.

Splošno srednješolsko izobraževanje zagotavljajo gimnazije. Programi splošne, klasične, tehnične, ekonomske in umetniške gimnazije po redni poti trajajo štiri leta. Glavni cilj je priprava dijakov na nadaljevanje izobraževanja v visokošolskem izobraževanju. Kurikulum je sestavljen iz obveznih in izbirnih delov ter vključuje dva obvezna tuja jezika. Program zajema tudi nacionalno končno preverjanje znanja, imenovano matura. Obstaja tudi možnost opravljanja srednješolskega izobraževanja z maturitetnim tečajem, ki traja eno leto in pripravlja študente za končni maturitetni izpit.

Posamezniki se lahko vpišejo tudi v različne programe poklicnega in tehniškega srednješolskega izobraževanja na različnih stopnjah zahtevnosti, kot sledi:

• nižje poklicno izobraževanje (2 leti),
• poklicno izobraževanje (3 leta),
• tehniško izobraževanje (4 leta)
• poklicno-tehniško izobraževanje (2 leti),
• in poklicni tečaj (1 leto).

Cilj teh programov je pridobitev specifičnih poklicnih kvalifikacij za vstop na trg dela ali - v primeru štiriletnih programov - za nadaljevanje izobraževanja na terciarni ravni.

Izobraževalni programi temeljijo na poklicnih standardih, ki so predpisani kot odgovor na potrebe trga dela. Programi vsebujejo splošne predmete, tehnične module, praktično usposabljanje in vsebine, ki jih določi posamezna šola v sodelovanju s podjetji. Poklicno-tehniško izobraževanje se zaključi s poklicno maturo, poklicni programi pa se zaključijo z internim zaključnim izpitom.

Več o srednješolskem izobraževanju.

Višješolsko in visokošolsko izobraževanje

Terciarno izobraževanje zajema višješolski in visokošolski študij.

Tako javne kot zasebne višje šole izvajajo programe višješolskega izobraževanja. Njihov glavni namen je, da pripravljajo študente na delo v zadevni panogi. Predpogoj za vpis je uspešen zaključek srednješolskega ali tehniškega izobraževanja.

Visokošolsko izobraževanje se zagotavlja na treh stopnjah. Prvo stopnjo sestavljajo univerzitetni in visokošolski študijski programi. Po zaključku prvostopenjskega študijskega programa se lahko kandidati vpišejo v študijski program druge stopnje. Končana druga stopnja je predpogoj za vpis v tretjestopenjske programe za pridobitev naziva doktor(ica) znanosti Ta pogoj ne velja za tiste, ki so zaključili enovit magistrski študijski program, ovrednoten z najmanj 300 kreditnimi točkami. Diplomanti s takšnega magistrskega študija se lahko tudi vpišejo v programe tretje stopnje.

Univerze, fakultete in umetniške akademije lahko organizirajo vse naštete programe, visoke strokovne šole pa praviloma visokošolske strokovne programe, le ob izpolnjevanju strogih pogojev tudi programe druge stopnje.

Našteti programi se razlikujejo po trajanju in kreditni obremenitvi:

• višješolsko strokovno izobraževanje: 120 KT
• študijski programi prve stopnje (strokovni in univerzitetni): 180–240 KT
• študijski programi druge stopnje magistrski študijski programi 60–120 KT
• enoviti magistrski študijski programi: 300–360 KT
• študijski programi tretje stopnje doktorski študijski programi: 180 KT

Več o višjem šolstvu in visokem šolstvu

Izobraževanje odraslih

Glavna značilnost izobraževanja odraslih je velika programska in institucionalna pestrost. Mreža ponudnikov izobraževanja odraslih je sestavljena iz specializiranih zavodov za izobraževanje odraslih ter različnih organizacij, ki izvajajo izobraževanje odraslih kot dopolnilno dejavnost.

Odrasli lahko pridobijo kvalifikacije na vseh stopnjah izobraževanja. Formalno izobraževanje odraslih se zagotavlja s programi in aktivnostmi, ki so prilagojene odraslim. Izvajalci teh programov so: javne šole oziroma njihove enote za izobraževanje odraslih, ljudske univerze in druge organizacije za izobraževanje odraslih, podjetniški izobraževalni centri, raziskovalno-razvojne organizacije za izobraževanje odraslih, visokošolski zavodi, posamezniki in zasebniki, ki imajo status zasebnega učitelja. Izvajalci morajo izpolnjevati nacionalno predpisane pogoje glede osebja, prostorov in opreme.

Neformalno izobraževanje in usposabljanje je organizirano v šolah, ljudskih univerzah, pa tudi v podjetjih, drugih delovnih okoljih, društvih in podobno. Visokošolski zavodi ponujajo tudi številne možnosti za posodabljanje in širjenje spretnosti in znanja, tečaje, poletne šole, terensko usposabljanje in podobne dejavnosti.

Poseben segment javnoveljavnih programov, ki ne vodijo do formalne izobrazbe, je namenjen ciljnim skupinam, ki potrebujejo izboljšanje temeljnih kompetenc ali pomoč pri integraciji v družbo.

Certifikatni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij omogoča preverjanje neformalnega znanja in spretnosti.

Več o izobraževanju odraslih.

Izobraževanje oseb s posebnimi potrebami

Otroci s posebnimi potrebami obiskujejo javne vrtce in šole ter specializirane šole in zavode. Javni vrtci in šole zagotavljajo vzgojo in izobraževanje za otroke s posebnimi potrebami inkluzivno ali v ločenih oddelkih.

Glasbeno in baletno izobraževanje

Osnovne glasbene in baletne šole, ki so financirane iz javnih sredstev, ponujajo otrokom, učencem, dijakom, študentom in odraslim možnost, da hkrati ob osnovnošolskem izobraževanju razvijajo tudi svojo glasbeno in plesno nadarjenost. Glede na starost kandidata in zahtevnost programa programi trajajo od enega leta do osem let.

Izobraževanje na domu

Starši imajo pravico izobraževati svoje otroke na domu v času njihove šolske obveznosti, torej na ravni ISCED 1 in 2. Če se tako odločijo, starši o tem pisno obvestijo osnovno šolo v šolskem okolišu (najmanj 3 mesece pred začetkom šolskega leta). V obvestilu posredujejo ime otroka in osebe, ki bo otroka poučevala (le-ta ne potrebuje posebne kvalifikacije), ter kraj izobraževanja. Učenci, ki se izobražujejo na domu, opravljajo na koncu šolskega leta preverjanje znanja. Če šolska izpitna komisija ugotovi, da učenec ne izpolnjuje določenih standardov znanja, mora učenec z naslednjim šolskim letom nadaljevati izobraževanje v šoli. V šolskem letu 2023/24 se v Sloveniji izobražuje na domu 869 učencev (v 2022/23 1138 učencev, 2021/22 1613 učencev, v 2020/21 687, v 2019/20 392, v 2013/14 pa se je na domu izobraževalo 163 učencev).