Programe začetnega izobraževanja vzgojiteljev in učiteljev izvajajo visokošolske institucije, ki so za to dobile ustrezno akreditacijo pri Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Vsi programi morajo ustrezati merilom, ki so določena v Merilih za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. Študijske programe se presoja po sestavi in vsebini in zasnovi izvajanja.

Zakon o visokem šolstvu ureja vprašanja za vse visokošolske institucije in področja študija enako. Visokošolske institucije pri načrtovanju in razvijanju svoje dejavnosti niso omejene. Načeloma lahko pedagoške študijske programe izvaja vsaka visokošolska institucija, ki jih pripravi in akreditira pri Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) in sicer v skladu z Merili za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev.

Merila določajo obseg pedagoškega usposabljanja v okviru študijskega programa, ki je ovrednoteno z najmanj 60 kreditnimi točkami po ECTS in da mora vsebovati pedagoško-psihološka znanja (psihologija, pedagogika, didaktika, andragogika, metodologija pedagoškega raziskovanja) ter družboslovno in humanistična znanja (filozofija, sociologija, antropologija, ipd.) in predmetne oziroma specialne didaktike v povezavi s študijem matične discipline ter najmanj 15 kreditnih točk pedagoške prakse.

Ministrstvo, pristojno za izobraževanje pri akreditaciji pedagoških študijskih programov da svoje mnenje. Visokošolska institucija, ki je uspešno akreditirala pedagoške študijske programe, lahko v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih podeljuje svojim diplomantom strokovne naslove za vzgojitelje in učitelje.

Šolska zakonodaja določa splošne izobrazbene pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vzgojitelji in učitelji za opravljanje vzgojno-izobraževalnega in drugega strokovnega dela v javnih vrtcih in šolah. Strokovni delavci morajo obvladati:

• slovenski knjižni jezik,
• imeti ustrezno izobrazbo,
• določeno z zakonom in drugimi predpisi, ter
• opravljen strokovni izpit v skladu z zakonom.

Z zakonom je določena stopnja izobrazbe, s podzakonskimi predpisi pa praviloma smer izobrazbe (v primerih, ko to določa zakon, tudi stopnja). Le-to določi minister na podlagi vzgojno-izobraževalnih programov, ki opredeljujejo znanja izvajalcev, in sicer potem, ko si je pridobil mnenje pristojnega strokovnega sveta.

Za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela predpisuje tudi pedagoško oziroma pedagoško-andragoško usposobljenost. Pri učiteljih v poklicnih in strokovnih šolah je zaželena oziroma zahtevana tudi delovna izkušenost. Splošne izobrazbene in pedagoško-andragoške poklicne zahteve veljajo tudi za učitelje v izobraževanju odraslih in za učitelje otrok s posebnimi potrebami. Slednji morajo imeti ustrezno specialno pedagoško izobrazbo.

Zakon določa le splošno obveznost, to je, da morajo imeti učitelji in vzgojitelji ustrezno poklicno znanje, ne določa pa vsebine. To opredeljujejo visokošolske institucije avtonomno.

Visokošolske institucije, zlasti pedagoške fakultete, večinoma skrbijo za zaposljivost svojih diplomantov. V študijskih programih pedagoških fakultet so poklicne vsebine, pomembne za prihodnje vzgojitelje in učitelje. Programi nekaterih večdisciplinarnih fakultet pa omogočajo, da se študentje odločijo za pedagoško-andragoški modul (smer) v obsegu 60 kreditnih točk.

Na voljo so tudi programi pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja, namenjen tistim, ki so že diplomirali, pa si ustreznega znanja za pedagoški poklic še niso pridobili.

Vzgojitelji in učitelji se za primarno raven osnovne šole (od 1. do 6. razreda osnovne šole) izobražujejo le na pedagoških fakultetah. Učitelji za predmete v osnovnih in srednjih šolah pa se izobražujejo na pedagoških in večdisciplinarnih univerzitetnih institucijah. Vsi morajo pridobiti diplomo s pedagoškim strokovnim naslovom ali diplomo iz stroke, ustrezne za predmet poučevanja, in po zaporednem sistemu opravljen študijski program pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja. Učitelji za učence s posebnimi potrebami imajo specialno pedagoško izobrazbo ali predmetno izobrazbo s pozneje opravljenim študijskim programomspecialno pedagoškega izpopolnjevanja.

Institucije, ravni in oblike izobraževanja

Začetno izobraževanje vzgojiteljev predšolske vzgoje in osnovnošolskih ter srednješolskih učiteljev izvajajo univerze oziroma njihove članice ter samostojni visokošolski zavodi. Študijski programi se praviloma izvajajo na prvi in drugi stopnji. Vsi programi druge stopnje omogočajo študentom tudi vpis na tretjo stopnjo na isti ali drugi visokošolski instituciji.

Modeli izobraževanja

Študij na pedagoških fakultetah je integriran (poklicne, splošne in predmetne vsebine so med seboj prepletene) ali delno integriran. Študij na večdisciplinarnih fakultetah, ki omogoča tudi pedagoško-andragoško kvalifikacijo, je vzporeden (predmetne in pedagoške vsebine so predstavljene v ločenih modulih, ki potekajo vzporedno) ali zaporeden.

Vsi pedagoški študijski programi prve stopnje omogočajo nadaljevanje študija na drugi in nato na tretji stopnji. Program za začetno izobraževanje vzgojiteljev je po tradiciji 3-leten visokošolski strokovni študijski program, vsi ostali pedagoški študijski programi so 3- ali 4-letni univerzitetni študijski programi. Študijski programi druge stopnje trajajo 1 ali 2 leti. Skupno trajanje študija na obeh stopnjah je 5 let. Študijska programa za učitelje matematike in fizike na matični fakulteti sta enovita in prav tako trajata 5 let.

Študijska programa za vzgojitelje in učitelje v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole sta integrirana: poklicne, splošne in predmetne vsebine so med seboj neločljivo prepletene. Študijski programi za učitelje v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole in učitelje splošnih predmetov v srednjih šolah so zgrajeni po vzporednem modelu:

• lahko so delno integrirani že na prvi stopnji (hibridni),
• na drugi stopnji pa modularni.

Modularna zgradba druge stopnje omogoča študentom vzporeden ali zaporeden študij. Standardni modul pedagoško-andragoških predmetov pred diplomo ali po njej obsega 20 do 40 odstotkov praktičnopoklicnih in teoretičnih vsebin programa.

Študij je v glavnem organiziran tako, da osnovnošolske in srednješolske učitelje usposablja za poučevanje dveh predmetov. Le za učitelje matematike, fizike, biologije in kemije v gimnazijah se zahteva enopredmetni študij. Izobraževanje učiteljev strokovnoteoretičnih predmetov in praktičnega pouka v poklicnem izobraževanju je praviloma urejeno po zaporednem modelu. Strokovnjaki, ki imajo delovne izkušnje na določenem poklicnem področju in večinoma izobrazbo prve ali druge stopnje z ustreznim predmetnim znanjem, opravijo še študijski program pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja.

Institucije

Pedagoške fakultete izobražujejo predvsem vzgojitelje predšolskih otrok in učitelje razrednega pouka.

• Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani poleg njih izobražuje tudi dvopredmetne učitelje matematike, računalništva, tehnike, kemije, fizike, biologije in gospodinjstva. Poleg enopredmetnega študija predšolske vzgoje in razrednega pouka ta fakulteta izobražuje še likovne pedagoge, socialne pedagoge in specialiste za otroke s posebnimi potrebami: specialne in rehabilitacijske pedagoge, logopede in surdopedagoge, tiflopedagoge in pedagoge za specifične učne težave učencev.
• Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru poleg vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka izobražuje še likovne in glasbene pedagoge.
• Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem izobražuje poleg vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka še drugo pedagoško osebje za pomoč učencem.

Učitelje slovenščine, tujih jezikov, geografije in zgodovine ter drugih družboslovnih in humanističnih področij izobražujejo filozofske fakultete. Učitelji matematike in fizike se lahko izobražujejo tudi na Fakulteti za matematiko in fiziko. Učitelji športne vzgoje se izobražujejo na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, učitelji glasbe pa na eni izmed pedagoških fakultet ali na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Učitelji umetnostnih predmetov pogosto prihajajo iz umetniških akademij), na filozofski ali pedagoški fakulteti pa si pridobijo še pedagoško-andragoško izobrazbo.

Učitelji strokovnoteoretičnih in praktičnih predmetov v poklicnih in strokovnih šolah si začetno predmetno izobrazbo pridobijo v glavnem na univerzah, deloma pa tudi na drugih visokošolskihih zavodih.

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani izvaja programe prve stopnje za predmetne učitelje matematike, računalništva in naravoslovnih predmetov skupaj s/z:

• Fakulteto za matematiko in fiziko,
• Naravoslovnotehniško fakulteto,
• Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ter
• Biotehniško fakulteto.

Študijski programi

Poklicno znanje v študijskih programih predšolske vzgoje na pedagoških fakultetah

Študijski programi za pridobitev izobrazbe za vzgojitelje predšolskih otrok trajajo 3 leta (180 kreditnih točk) na prvi stopnji in 2 leti (120 kreditnih točk) na drugi. Diploma prve stopnje že omogoča zaposlitev.

Program je zasnovan integrirano: teoretične profesionalne in predmetne vsebine so med seboj neločljivo prepletene; prevladujejo profesionalne vsebine (vsaj 85 %). Obvezna je tudi praksa v vrtcih (12 kreditnih točk).

Temeljni cilj programov je usposobiti diplomante za vzgojno delo s predšolskimi otroki in učenci v prvem razredu osnovne šole ter za sodelovanje z njihovimi starši, sodelavci in drugimi strokovnjaki. Študenti predšolske vzgoje se zato med študijem seznanijo z različnimi pojmovanji otroštva in vzgoje ter si pridobijo osnovno teoretično in praktično znanje s posameznih področij dejavnosti v vrtcu, kot jih narekuje nacionalni kurikulum za vrtce.

Študijski program predšolske vzgoje na drugi stopnji je namenjen oblikovanju strokovnjakov za razvoj sistema predšolske vzgoje, kakovosti, politik, strokovnih standardov in etičnih meril stroke. Vsebuje tudi raziskovanje pedagoške prakse in metodologije znanstvenega raziskovanja.

Poklicno znanje v študijskih programih za učitelje v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole na pedagoških fakultetah

Študijski programi za učitelje na primarni ravni osnovne šole trajajo skupaj 5 let (300 kreditnih točk). Programi prve stopnje so 4-letni, programi druge stopnje so enoletni. Študentje lahko del študija opravijo tudi v tujini. Končan program prve stopnje še ne omogoča vstopa v poklic učitelja v osnovni šoli, za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v prvem in drugem obdobju osnovne šole se zahteva končan študijski program druge stopnje.

Programi prve stopnje so zasnovani integrirano: teoretične profesionalne in predmetne vsebine so med seboj neločljivo prepletene. Predmetne vsebine in didaktike so tesno povezane z nacionalnim izobraževalnim programom osnovne šole. Študij vključuje:

• pedagoško-psihološke teorije,
• filozofijo in sociologijo vzgoje,
• inkluzivno vzgojo,
• didaktike predmetnih področij,
• tuj jezik,
• IKT,
• pester izbor izbirnih predmetov ter
• obvezno prakso v osnovnih šolah (15 kreditnih točk).

Programi druge stopnje usposabljajo diplomante za samostojno poučevanje vseh predmetov oziroma predmetnih področij v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole in za raziskovanje pedagoške prakse. Študij vsebuje seznanjanje z znanstvenimi metodami raziskovanja, oprtimi tudi na neposredno raziskovanje prakse v osnovnih šolah (12 kreditnih točk).

Poklicno znanje v študijskih programih za učitelje posameznih predmetov oziroma predmetnih področij na pedagoški fakulteti

Študijski programi za predmetne in druge pedagoške specialiste so večinoma dvostopenjski. Izvajajo se v kombinacijah 3 + 2 in 4 + 1. Skupaj obsegajo 5 let oziroma 300 kreditnih točk. Študentje lahko del študija opravijo tudi v tujini. Končan program prve stopnje še ne omogoča vstopa v poklic učitelja posameznega predmeta oziroma predmetnega področja, za to je zahtevan končan študijski program druge stopnje.

Pedagoški študijski programi usposabljajo dvopredmetne specialiste za matematiko, fiziko, računalništvo, tehniko, biologijo, kemijo in gospodinjstvo ter enopredmetne specialiste za likovno in glasbeno umetnost. Programi prve stopnje vsebujejo do 25 % poklicnih vsebin (didaktika, splošni predmeti, 6 kreditnih točk pedagoške prakse).

Pedagoške vsebine so tudi v študiju na drugi stopnji, kjer se prepletajo z raziskovanjem pedagoške prakse in teorije. V splošnem je v dvostopenjskem študiju predmetnih učiteljev na pedagoških fakultetah od 25 % do 40 % poklicnih vsebin.

Poklicno znanje v študijskih programih za posameznih predmetov oziroma predmetnih področij učitelje na večdisciplinarnih fakultetah

Študijski programi druge stopnje za učitelje posameznih predmetnih področij na večdisciplinarnih fakultetah so oblikovani kot 2-letni eno- ali dvodisciplinarni študijski programi. Obsegajo 120 kreditnih točk, od tega je s 60 do 90 kreditnimi točkami ovrednoteno poklicnospecifično izobraževanje, v tem tudi praktično usposabljanje v šoli (3 tedne ali 6 kreditnih točk).

Poklicno obarvani študijski programi izpopolnjevanja za vzgojitelje in učitelje

Študijski programi izpopolnjevanja so večinoma enoletni (do 60 kreditnih točk) in ne dajejo ravni izobrazbe, temveč poklicno kvalifikacijo. Namenjeni so tistim, ki že imajo izobrazbo, pridobljeno s študijskim programom prve in druge stopnje, in želijo razširiti svojo poklicno kvalifikacijo.

• Programi pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja so namenjeni kandidatom za učitelje osnovnih in srednjih šol, ki v svojem začetnem izobraževanju niso končali pedagoškega programa.
• Specialno-pedagoško izpopolnjevanje je namenjeno tistim vzgojiteljem in učiteljem, ki želijo delati z otroki s posebnimi potrebami.
• Študijski program izpopolnjevanja iz bibliotekarstva omogoča učiteljem osnovnih in srednjih šol, da se zaposlijo kot šolski knjižničarji.
• Učitelji v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole se lahko izpopolnijo za poučevanje tujega jezika v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole.
• Učitelji naravoslovnih predmetov lahko z opravljenim ustreznim študijskim programom izpopolnjevanja pridobijo poklicno kvalifikacijo za učitelja dodatnega (drugega ali tretjega) naravoslovnega predmeta.
• Diplomanti študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje s področja izobraževanja, umetnosti, humanistike ali družboslovja pa s študijskim programom izpopolnjevanja lahko pridobijo poklicno kvalifikacijo za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela vzgojitelja predšolskih otrok v vrtcu.

Vpisni pogoji

Vpisni postopek je enoten za vse študente, ne glede na to, na kateri visokošolski zavod ali v kateri študijski program se vpišejo (glej poglavje Višješolsko izobraževanje in programi prve stopnje).

Splošna merila za vpis določa Zakon o visokem šolstvu. Tako veljajo za vpis na univerzo – pedagoško fakulteto in strokovni program za predšolsko vzgojo naslednji splošni pogoji:

• zaključni izpit (pred letom 1995),
• splošna matura ali
• poklicna matura.

V pedagoške študijske programe prve stopnje za učitelje se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili splošno maturo ali poklicno maturo ter opravili dodatni izpit iz enega od predmetov splošne mature.

Ob omejitvi vpisa v pedagoške študijske programe prve stopnje se upoštevajo merila:

• splošni uspeh pri (poklicni) maturi,
• uspeh v zadnjih dveh letnikih srednje šole in pri posameznih predmetih, pomembnih za študij, ter
• uspeh pri preizkusu posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti (če je tak preizkus zahtevan s študijskim programom).

Posebni pogoji (učna uspešnost pri določenem predmetu, nadarjenost, psihofizične zmožnosti) in merila za izbiro kandidatov ob omejitvi vpisa so navedeni v študijskem programu. Visokošolski zavod se opredeli do pogojev in meril že takrat, ko predlaga študijski program v akreditacijski postopek. Za vpis v programe za predšolsko vzgojo, za učitelje razrednega pouka, likovne vzgoje, glasbene in športne vzgoje ter specialista za otroke s posebnimi potrebami se ponekod zahteva določena temeljna sposobnost oziroma nadarjenost. Uspeh pri preizkusu sposobnosti oziroma nadarjenosti je navadno ovrednoten s 60 do 80 odstotki točk.

Preizkušajo se lahko glasbena in likovna nadarjenost, komunikacijske sposobnosti in telesne spretnosti.

Pogoji za vpis v študijske programe druge stopnje so prav tako določeni s študijskim programom. V magistrski študijski program predšolske vzgoje se lahko vpiše, kdor je končal program prve stopnje z istega področja ali s področja izobraževanja, umetnosti, humanističnih ved in družboslovja.

Kandidati, ki nimajo diplome za vzgojitelja, morajo še pred vpisom opraviti premostitvene študijske obveznosti v obsegu 10–60 kreditnih točk.

Pri izbiri kandidatov se upošteva:

• povprečna ocena študija na prvi stopnji,
• dosežki na področju predšolske vzgoje (na primer objavljeni strokovni in znanstveni prispevki, nagrade, sodelovanje v projektih, vodenje vrtcev) in
• izbirni izpit, pri katerem kandidat dokaže poznavanje in razgledanost iz želene smeri študija.

V študijski program druge stopnje za učitelja se lahko vpiše, kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij v obsegu 240 kreditnih točk in dokaže znanje angleščine. Kandidati z diplomami prve stopnje z drugih strokovnih področij opravljajo premostitvene študijske obveznosti oziroma dodatni letnik (60 kreditnih točk).

Ob omejitvi vpisa fakulteta opravi izbiro kandidatov glede na:

• uspešnosti v predhodnem študiju,
• oceno pri diplomi in uspeh pri izbirnem izpitu.

Študijski programi in študijski izidi

Zakon o visokem šolstvu določa obvezne sestavine študijskih programov, med katerimi je tudi predmetnik z okvirnimi vsebinami. Predmetniki in vsebine študijskega programa so v avtonomiji visokošolskih institucij. Vsebine vseh študijskih programov morajo biti v skladu z zakonom zasnovane na znanju in kompetencah diplomantov. Vsi študijski programi morajo biti akreditirani pri NAKVIS in morajo ustrezati naslednjim merilom, ki so določena v Merilih za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov:

• formalna in vsebinska skladnost z zakonom,
• strokovna doslednost in konsistentnost,
• vsebuje potrebne splošne podatke,
• skladnost temeljnih ciljev in učnih izidov z ravnjo študijskega programa,
• mednarodna primerljivost,
• usklajenost programa, ki izobražuje za reguliran poklic, z ustrezno zakonodajo EU,
• ustreznost predmetnika glede na cilje programa,
• ustrezno ovrednotenje študijskih obveznosti po evropskem prenosnem kreditnem sistemu,
• ustrezna opredelitev: učnih enot; razmerja med predavanji, seminarji, vajami in drugimi oblikami dela; delež praktičnega izobraževanja; učni načrti, idr.,
• ustrezna opredelitev pogojev za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
• ustreznost preverjanja in ocenjevanja doseženih učnih izidov,
• ustrezna opredeljenost pogojev za napredovanje po programu,
• opredelitev določb o prehodih med programi,
• načini in oblike izvajanja študija morajo biti skladni z vsebinskim področjem študijskega programa,
• strokovni naslov ter njegova okrajšava sta tvorjena v skladu z zakonom, ki ureja strokovne in znanstvene naslove.

Struktura študijskih programov pedagoških fakultet

Predmetniki pedagoških študijskih programov imajo v okviru posamezne visokošolske institucije enotno strukturo, med različnimi institucijami pa se razlikujejo po vsebini in strukturi.

Predmetniki pedagoških študijskih programov največje izmed pedagoških fakultet, ki je članica Univerze v Ljubljani, se členi v štiri osnovne skupine:

• skupina obveznih splošnih oziroma temeljnih pedagoških predmetov,
• skupina obveznih strokovnih predmetov s področja:
  • dejavnosti vrtca oziroma
  • primarne ravni osnovne šole oziroma
  • enega ali dveh splošnih šolskih predmetov,
• skupina izbirnih predmetov (splošnih in strokovnih),
• strnjena pedagoška praksa na prvi stopnji / priprava magistrskega dela na drugi stopnji.

V skupini splošnih oziroma temeljnih pedagoških predmetov so:

• didaktika s pedagoško prakso,
• razvojna psihologija s pedagoško prakso,
• tuji jezik s pedagoško terminologijo,
• IKT v izobraževanju,
• teorija vzgoje,
• pedagoška metodologija,
• pedagoška psihologija s pedagoško prakso,
• inkluzivna vzgoja in izobraževanje,
• filozofija edukacije,
• sociologija vzgoje.

Bodoči vzgojitelji in učitelji v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole poslušajo obvezne predmetne vsebine skupaj z didaktikami. Strnjene pedagoške prakse v vrtcu oziroma šoli je 10 tednov. Za učitelje posameznih predmetov oziroma predmetnih področij se predmetne vsebine in didaktične metode v glavnem poučujejo ločeno. Didaktike je manj, prav tako tudi strnjene pedagoške prakse (6 tednov).

Predmetnik enoletnega programa druge stopnje Poučevanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani sestavljajo splošni moduli (obvezni in izbirni), moduli strokovnih vsebin, prosti izbirni moduli in magistrska naloga.

• V obveznem delu je metodologija znanstvenega raziskovanja in raziskovanje pedagoške prakse.
• Vsebine medkulturne vzgoje, metodike poučevanja heterogenih skupin učencev in poučevanje učencev z učnimi težavami so na pedagoških fakultetah sestavni del temeljnih pedagoških predmetov in didaktike.
• Številni so tudi izbirni predmeti s temi vsebinami.

Vodenje, samoevalvacija in zagotavljanje kakovosti je izbirni modul študija na drugi stopnji. Znanje za vodstveno in upravno delo v vrtcu ali šoli pa si vzgojitelji in učitelji lahko pridobijo v programu Šole za ravnatelje. Del strokovnega izpita, ki ga morajo opraviti kandidati za zaposlitev, obsega tudi poznavanje šolske zakonodaje.

Struktura pedagoško-andragoškega modula na večdisciplinarnih fakultetah

Tisti študentje, ki se izobražujejo na večdisciplinarnih fakultetah, se na drugi stopnji študija odločijo med pedagoško ali nepedagoško smerjo študija oziroma modulom. Druga stopnja na večdisciplinarnih fakultetah je dveletna (120 kreditnih točk). Na pedagoški smeri poslušajo skupino pedagoško-andragoških predmetov (60 kreditnih točk) vzporedno s študijem ene ali dveh disciplin.

Pedagoško-andragoško skupino predmetov sestavljajo:

• pedagogika in andragogika,
• pedagoška in razvojna psihologija,
• obča didaktika in didaktika predmeta oziroma predmetov,
• pedagoška praksa.

Struktura študijskega programa pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja

Program pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja je namenjen diplomantom iz nepedagoških področij, opravijo ga lahko bodisi po prvi ali po drugi stopnji.

Program sestavljajo:

• pedagogika,
• teorija vzgoje in andragogika,
• splošna didaktika,
• pedagoška praksa,
• izbirni predmeti (med njimi: poučevanje učencev z učnimi težavami, raziskovanje učnega procesa in podobni) in
• zaključna aplikativna magistrska naloga, ki ima teoretični in praktični del.

Izobraževalci vzgojiteljev in učiteljev

Akademsko osebje, ki izobražuje vzgojitelje in učitelje, mora imeti ustrezno izobrazbo, ki se zahteva za izvolitev v posamezen naziv, to je večinoma doktorat znanosti. Predavatelji in višji predavatelji, ki lahko poučujejo študente v študijskih programih strokovnega tipa in le na prvi stopnji, morajo imeti najmanj znanstveni magisterij stroke. Zakon zahteva, da imajo vsi visokošolski učitelji preverljive pedagoške sposobnosti.

Posebne pedagoške kvalifikacije ali praktično poznavanje poklica za poučevanje prihodnjih rodov učiteljev se ne zahtevajo.

Ocenjevanje znanja, kvalifikacije in diplome

Ocenjevanje znanja, načini in merila ocenjevanja so sestavni del študijskega programa. Ocenjevanje znanja na prvi stopnji pedagoškega študija zajema vse ravni znanja. Poudarek je na razumevanju in uporabi znanja, didaktičnih vidikih in refleksiji. Uporabljajo se tradicionalni načini preverjanja in ocenjevanje znanja, kolokviji, ustni in pisni izpiti ter seminarske naloge. Dopolnjujejo se s projektnim in raziskovalnim delom, dnevniki, listovniki, praktičnimi nalogami ali izdelki. Preverjanje in ocenjevanje znanja zajema reševanje realnih problemov, reševanje odprtih nalog in nastope. Načini so različni, tako formativni kot sumativni.

Lestvica ocenjevanja je enotna na vseh visokošolskih zavodih: od 1 do 10. Ocene od 1 do 5 so negativne, od 6 do 10 pa pozitivne. Posamezne ocene so odvisne od ravni študijskih dosežkov. Določajo jih ocenjevalni kriteriji, zapisani v učnem načrtu posameznega predmeta.

Pogoj za napredovanje študentov iz nižjega letnika v višji je pridobitev najmanj 54 kreditnih točk od 60. Študentje lahko med študijem enkrat ponavljajo letnik ali zamenjajo študijski program. Zbrati morajo vsaj 30 kreditnih točk za letnik, ki ga želijo ponavljati. Za dokončanje študija morajo zbrati vse predvidene kreditne točke (240) iz vseh delov programa (obveznih in izbirnih).

Pri tem se lahko upoštevajo tudi kreditne točke, pridobljene na drugih visokošolskih zavodih doma in v tujini oziroma dosežene na podlagi priznavanja neformalno pridobljenega znanja. Priznavanje neformalno pridobljenega znanja se izvede skladno s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in izkušenj, ki ga določi senat pristojne fakultete.

Diplomska naloga je zaključni pisni izdelek. V njej študent samostojno obravnava strokovno temo, ki mu jo odobri oddelek ob soglasju mentorja. Pri tem uporablja ustrezne metodološke postopke, s katerimi dokazuje usposobljenost za samostojno delo in reševanje problemov s področja svojega študija. Diplomsko delo lahko temelji tudi na izdelavi umetniškega izdelka, didaktičnega gradiva ali drugega izdelka, povezanega s področjem ali vsebinami študija. Študent svojo diplomsko nalogo zagovarja pred komisijo. Končna ocena je sestavljena iz mentorjeve ocene diplomske naloge ter uspešnosti zagovora. Merila za ocenjevanje diplomskih nalog sprejema senat fakultete.

Na drugi stopnji študija se ocenjujejo višje ravni znanja. Znanje se preverja na različne načine: z ustnimi in pisnimi izpiti, seminarskimi nalogami. Študentje morajo najprej opraviti vse obveznosti programa, nato pripravijo svoj magistrski seminar. V njem predstavijo zasnovo magistrskega dela. V magistrskem delu nato predstavijo izvedeno teoretsko in/ali empirično raziskavo. Sledi predstavitev in zagovor magistrskega dela pred komisijo. Končna ocena je sestavljena iz mentorjeve ocene magistrske naloge in uspešnosti zagovora. Merila za ocenjevanje magistrskih nalog sprejema senat fakultete.

Diplome in strokovni naslovi

Splošne pogoje za podeljevanje diplom ureja Zakon o visokem šolstvu. Splošna pravila za sestavljanje strokovnih naslovov ureja Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih. Listine, ki jih dobijo študentje po končanem študiju, in konkretni strokovni naslovi so navedeni v študijskih programih. Programe pripravljajo in sprejemajo visokošolske institucije, akreditira pa jih Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva. Med regijami glede pogojev za priznavanje diplom ni razlik.

• Po končani prvi stopnji programa Predšolska vzgoja dobijo diplomanti diplomo s strokovnim naslovom diplomirani vzgojitelj/diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS).
• Po končani prvi stopnji programa Razredni pouk dobijo diplomanti diplomo s strokovnim naslovom profesor/profesorica razrednega pouka (UN).
• Po končani prvi stopnji programa Dvopredmetni učitelj dobijo diplomanti diplomo s strokovnim naslovom profesor/profesorica (naziv predmeta) in profesor/profesorica (naziv predmeta) (UN).
• Diplomanti enopredmetnega študija Likovna pedagogika dobijo diplomo s strokovnim naslovom profesor/profesorica likovne pedagogike (UN).
• Po končani drugi stopnji programa Predšolska vzgoja dobijo diplomanti diplomo s strokovnim naslovom magister/magistrica predšolske vzgoje.
• Po končani drugi stopnji programa Poučevanje na razredni stopnji dobijo diplomanti diplomo s strokovnim naslovom magister profesor/magistrica profesorica poučevanja na razredni stopnji.
• Po končani drugi stopnji programa Predmetno poučevanje dobijo diplomanti diplomo s strokovnim naslovom magister profesor/magistrica profesorica predmetnega poučevanja izbranega predmetnega področja (enega ali dveh).
• Po končanem programu pedagoškega, pedagoško-andragoškega ali specialnopedagoškega izpopolnjevanja dobijo diplomanti zgolj potrdilo, da so program uspešno končali.

Skladno z o Zakonom strokovnih in znanstvenih naslovih se strokovni in znanstveni naslovi ter nazivi strokovne izobrazbe ne prevajajo v tuje jezike.

Kvalifikacije, ki se zahtevajo za vstop v poklic (predmetno in pedagoško znanje)

Z zakoni so določene kvalifikacije učiteljev in vzgojiteljev:

Skladno s predpisi morajo vsi učitelji in vzgojitelji obvladati slovenski knjižni jezik in izpolnjevati naslednje kvalifikacije:

• vzgojitelji morajo imeti najmanj strokovno izobrazbo prve stopnje iz predšolske vzgoje, lahko pa tudi magisterij stroke iz drugega področja z dodatnim izpopolnjevanjem za vzgojitelja predšolskih otrok, strokovni izpit,
• učitelji splošnoizobraževalnih predmetov morajo imeti magisterij stroke in pedagoško-andragoško znanje, strokovni izpit,
• učitelji strokovnoteoretičnih predmetov morajo imeti najmanj izobrazbo prve, če poučujejo v gimnazijah, pa magisterij stroke, imeti morajo tudi pedagoško-andragoško znanje, strokovni izpit,
• učitelji praktičnega pouka in veščin morajo imeti najmanj srednjo strokovno in pedagoško-andragoško znanje, strokovni izpit,
• mojstri, ki usposabljajo vajence na delovnih mestih, morajo imeti opravljen mojstrski izpit, pedagoško-andragoško znanje je v njem že vsebovano, strokovni izpit,
• za učitelje v izobraževanju odraslih veljajo enake kvalifikacijske zahteve,
• za vzgojitelje in učitelje v izobraževanju otrok s posebnimi potrebami veljajo enake zahteve za stopnjo izobrazbe in predmetno znanje, imeti pa morajo ustrezno specialnopedagoško znanje in strokovni izpit.

Alternativne poti usposabljanja

V Sloveniji ni drugačnih poti do pedagoškega poklica, kot jih omogoča ustrezen visokošolski študij. Zakon dopušča izjemi:

• če si na določenem področju ni mogoče pridobiti z zakonom določene stopnje izobrazbe, lahko poučujejo tudi drugi strokovnjaki; izkazovati pa morajo pomembne dosežke v svojem poklicu (primer: učitelj fotografije, učitelj baleta),
• v šolah lahko poučujejo oziroma sodelujejo pri pouku tudi gostujoči učitelji iz tujine z nižjo izobrazbo, če izpolnjujejo pogoje za to delo v državi, iz katere prihajajo.

Če vrtec ali šola ne dobi ustrezno usposobljenega vzgojitelja oziroma učitelja, lahko za določen čas zaposli tudi osebo, ki ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev. Pogosteje je bolj pomembno, da ima tak kandidat ustrezno predmetno znanje, poklicno znanje pa si pridobi vzporedno v prvem letu dela.