Sistema višješolskih in visokošolskih zavodov sta sicer urejena z različnima zakonoma in tudi organizacijsko ločena, kadar so ustanovitelji zasebniki, pa se čedalje pogosteje organizacijsko in vsebinsko povezujeta. Izvajajo lahko tudi raziskovalno dejavnost.
Višješolsko izobraževanje
Višješolsko izobraževanje izvajajo višje strokovne šole. Javne višje šole ustanovi država, zasebne pa domače ali tuje pravne ali fizične osebe. V Sloveniji deluje 29 javnih in 18 zasebnih višjih strokovnih šol, ki izvajajo 33 različnih študijskih programov (Eurydice, 2022).
Visokošolsko izobraževanje
Visokošolski študij je organiziran na visokošolskih zavodih. Vrste visokošolskih zavodov so univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. V okviru univerze se, kot njene članice, ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole.
Po zakonu se visokošolski zavodi glede na ustanovitelja delijo na javne (te ustanovi država) in zasebne (te lahko ustanovijo domače ali tuje pravne ali fizične osebe). Vsi javni in zasebni visokošolski zavodi morajo pred sprejemom akta o ustanovitvi pridobiti odločbo o akreditaciji visokošolskega zavoda pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Visokošolski zavod mora študijske programe akreditirati pri NAKVIS.
Univerza je avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem, zagotavlja razvoj znanosti, strokovnosti in umetnosti ter prek fakultet, umetniških akademij ali visokih strokovnih šol v izobraževalnem procesu posreduje spoznanja z več znanstvenih oziroma umetniških področij ali disciplin. Državnim univerzam je z Ustavo Republike Slovenije zagotovljena avtonomija. V izobraževalnem procesu študentom omogočajo pridobitev znanja in kompetenc, potrebnih za nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev. Za ustanovitev univerze morajo biti akreditirani študijski programi na vseh treh stopnjah na vsaj štirih znanstvenoraziskovalnih disciplinah po klasifikaciji Frascati in vsaj petih izobraževalnih področjih na drugi klasifikacijski ravni KLASIUS.
Fakulteta opravlja znanstvenoraziskovalno in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih disciplin in skrbi za njihov razvoj. Za njeno ustanovitev morajo biti izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov za najmanj dve stopnji (prvo in drugo ali drugo in tretjo).
Umetniška akademija opravlja umetniško in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih umetniških disciplin in skrbi za njihov razvoj. Za njeno ustanovitev morajo biti izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov za najmanj dve stopnji.
Visoka strokovna šola opravlja izobraževalno dejavnost s področja ene ali več sorodnih ali med seboj povezanih strok in skrbi za njihov razvoj. Za ustanovitev visoke strokovne šole morajo biti izpolnjeni pogoji najmanj za prvo stopnjo. Visoka strokovna šola lahko opravlja tudi raziskovalno oziroma umetniško delo, če je tako določeno z ustanovitvenim aktom in za to izpolnjuje pogoje. Če je z ustanovitvenim aktom določeno in v akreditacijskem postopku ugotovljeno, da ima ustrezne visokošolske učitelje ter izpolnjuje pogoje za opravljanje znanstveno-raziskovalnega oziroma umetniškega dela, lahko izvaja tudi magistrske študijske programe, drugače pa le v sodelovanju z univerzami, fakultetami ali umetniškimi akademijami.
Visokošolski zavodi lahko izvajajo tudi študijske programe za izpopolnjevanje, ki so oblika vseživljenjskega učenja, in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja. Visokošolski zavodi lahko organizirajo različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja in podobno, če to ne vpliva na izvajanje študijskih programov za pridobitev izobrazbe.
Mednarodno zvezo univerz, s sedežem v Republiki Sloveniji, lahko s pisnim sporazumom ali pogodbo ustanovita vsaj ena slovenska univerza in akreditirana univerza s sedežem zunaj Republike Slovenije. Soustanoviteljice so lahko še druge univerze ali univerzitetne mreže in raziskovalne organizacije. Slovenske javne univerze za ustanovitev mednarodne zveze univerz potrebujejo soglasje Vlade Republike Slovenije. Mednarodna zveza univerz, s sedežem v Republiki Sloveniji, za svoje delovanje lahko prejema sredstva iz posebne proračunske postavke. Če taka zveza univerz izvaja študijske programe, akreditirane v državah članicah EU, se ti programi tudi v Sloveniji štejejo za javnoveljavne. Programi pa morajo biti priglašeni pri NAKVIS in vpisani v razvid visokošolskih zavodov pri ministrstvu, pristojnem za visoko šolstvo.
Visokošolsko transnacionalno izobraževanje v Republiki Sloveniji se lahko izvaja ali organizira na podlagi pogodbe med visokošolskim zavodom, ki je akreditiran v Republiki Sloveniji, in tujim visokošolskim zavodom, ki izvaja javnoveljavne študijske programe in izdaja javne listine v državi, kjer je ustanovljen. Tudi visokošolski zavodi, akreditirani v Republiki Sloveniji, lahko izvajajo visokošolsko transnacionalno izobraževanje v tujini na podlagi pogodbe z ustreznim tujim visokošolskim zavodom in podeljujejo slovensko javno listino. Obvezne sestavine pogodbe za izvajanje visokošolskega transnacionalnega izobraževanja določi NAKVIS.