Javni interes v izobraževanju odraslih je določen z nacionalnim programom za izobraževanje odraslih, ki sledi cilju omogočiti dostop do priložnosti za učenje čim večjemu številu odraslih prebivalcev ter spodbujati njihovo udeleževanje v izobraževalnih in podpornih dejavnostih. V skladu z Zakonom o izobraževanju odraslih je osnovno načelo javnega interesa na področju izobraževanja odraslih vseživljenjskost izobraževanja in učenja za vse.

Programi in dejavnosti v izobraževanju odraslih so prilagojeni življenjskemu ritmu odraslih:

• Javnoveljavni program osnovne šole za odrasle
• Javnoveljavni programi srednjega izobraževanja
• Izobraževalnih programi, oblikovanih posebej za odrasle
• Dejavnosti na področju izobraževanja odraslih (svetovalna dejavnost …)

Programi za dvig temeljnega znanja in spretnosti

Javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba za odrasle:

• Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Beremo in pišemo skupaj (od 2002); 372 vpisanih v 2021*.
• Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Most do izobrazbe (od 2005); 10 vpisanih v 2021*.
• Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Izzivi podeželja (od 2005); 12 vpisanih v 2021*.
• Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Moj korak (od 2005); 26 vpisanih v 2021*.
• Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Delovno mesto (od 2022).
• Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Razgibajmo življenje z učenjem (od 2011).
• Digitalna pismenost za odrasle (od 2018); 462 vpisanih v 2021*.

*Vir: Zbirka podatkov o izobraževanju odraslih, ki jo financira pristojno ministrstvo in z njo upravlja Andragoški center Slovenije.

Usposabljanje za življenjsko uspešnost, je okvirni program, razvit na nacionalni ravni, usmerjen v dvig ravni pismenosti med odraslimi, krepitev socialnih spretnosti in spodbujanje aktivnega državljanstva.

V programu se znanja in spretnosti preverjajo s:

• samoevalvacijo udeležencev izobraževanja ob udeležbi,
• formativnim spremljanjem napredka udeležencev med celotnim programom ter
• sumativnim spremljanjem napredka udeležencev po končanih sklopih in ob koncu programa.

Učitelji pomagajo udeležencem pri uporabi pridobljenega znanja in spretnosti v različnih položajih. Pri tem upoštevajo naslednja didaktična načela:

• na udeleženca osredinjen učni proces,
• povezanost učnih vsebin z življenjem udeležencev in načelo učiteljevega vživljanja v življenje in kulturo udeležencev,
• načelo povezljivosti učnih vsebin, učnih metod in učnega gradiva,
• načelo individualizacije učenja in kontinuiranega spremljanja napredovanja,
• načelo izbirnosti.

Programe izvajajo pravne osebe, ki so vpisane v razvid pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje.

Cilji programov:

• Pridobiti in zvišati raven pismenosti in temeljnih možnosti.
• Izboljšati splošno izobraženost odraslih.

Po uspešno zaključenem programu udeleženci prejmejo potrdilo o opravljenem usposabljanju, to je javno listino z obvezno prilogo s popisom znanj in spretnosti. Kadar je to smiselno, je priložen tudi popis izpeljanih učnih projektov.

Dokazila o pridobljenih znanjih in spretnostih se vlagajo v zbirno mapo posameznega udeleženca programa. Udeleženci v programu napredujejo v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom. Pogoji za pridobitev dokazila o usposabljanju so aktivno sodelovanje pri načrtovanju in izpeljavi programa, napredovanje po individualnem izobraževalnem načrtu, udeležba v 80 % organiziranega izobraževanja.

Programi za pridobitev formalne izobrazbe v času odraslosti

V formalnem sistemu vzgoje in izobraževanja lahko odrasli pridobijo tako osnovnošolsko, srednješolsko kot višješolsko in visokošolsko stopnjo izobrazbe, če izpolnjujejo določene pogoje.

Osnovna šola

Program osnovne šole za odrasle sta v 2003 potrdila pristojna strokovna sveta za izobraževanje. Upošteva dve različni starostni skupini: mlajše odrasle in starejše odrasle. Zagotavlja enak izobrazbeni standard, kot velja za redne programe osnovne šole. Izobraževanje udeležencev je organizirano različno: po razredih in predmetih, tečajna razvrstitev predmetov, inštruktaža, kombinacija naštetih organizacijskih oblik ali drugače. Od 6. razreda dalje vključuje izbirne predmete, ki se ponavadi izvajajo kot projekti.

V program osnovne šole za odrasle se lahko vpiše vsak, ki ni uspešno končal osnovnošolskega izobraževanja in je star več kot 15 let. Za presojo, v kateri razred se odrasli lahko vpišejo, javne organizacije za izobraževanje odraslih upoštevajo tudi znanje, ki so ga odrasli pridobili zunaj rednega sistema vzgoje in izobraževanja. Če imajo za to ustrezna dokazila, se udeležencem programa prizna predmet ali del predmeta. Če nimajo javnoveljavnih dokazil o predhodno pridobljenem znanju, se lahko njihovo znanje pred začetkom izobraževanja preveri z izpiti.

Ob razredno-predmetni organizaciji pouka traja program po predpisanem predmetniku 18 tednov oziroma 2.241 ur, ki so razporejene na naslednji način:

Število ur je nekoliko višje na narodnostno mešanih mejnih območjih, kjer je lahko jezik izobraževanja tudi italijanščina ali madžarščina.

Odrasli uspešno končajo osnovnošolsko izobraževanje po tem programu, ko imajo opravljene vse obveznosti, pozitivne ocene iz vseh predmetov 9. razreda ter uspešno opravljeno zaključno preverjanje znanja. Izvajalec programa izda udeležencem zaključno spričevalo, ki omogoča vpis v katerokoli srednjo šolo.

V šolskem letu 2022/23 je bilo v program osnovne šole za odrasle vključenih 1.021 oseb.

Srednješolska izobrazba

Odrasli, ki želijo dokončati srednješolsko izobraževanje, se lahko vpišejo v programe s posebnimi organizacijskimi prilagoditvami za odrasle. Te programe ponujajo predvsem srednje šole z enotami za odrasle, medtem ko drugi izvajalci izobraževanja odraslih predstavljajo manj kot polovico vseh izvajalcev (ljudske univerze in zasebniki, ki izvajajo izobraževanje odraslih).

Odrasli se lahko vpišejo v naslednje srednješolske izobraževalne programe, če izpolnjujejo določene vpisne pogoje in/ali morebitna posebna merila za vpis (na primer posebna nadarjenost ali fizične zmožnosti, potrebne za opravljanje določenega poklica ali obrti):

• programe nižjega poklicnega izobraževanja;
• programe srednjega poklicnega izobraževanja;
• programe srednjega strokovnega ali tehniškega izobraževanja;
• programe poklicno-tehniškega izobraževanja;
• programe poklicnih tečajev (program se zaključi s poklicno maturo);
• gimnazijske programe;
• program maturitetni tečaj (z uspešno opravljenim programom se pridobi pravica do opravljanja splošne mature).

Z izjemo dveh programov (za poklicnega voznika in policista) srednješolski izobraževalni programi niso posebej zasnovani za odrasle, vendar pa morajo izvajalci slediti Navodilom o prilagajanju izrednega srednješolskega izobraževanja. Ta navodila urejajo prilagoditve izobraževanja v izrednem srednješolskem izobraževanju, ki obsegajo organizacijo, časovno razporeditev izobraževanja in vodenje dokumentacije.

V šolskem letu 2021/22 je bilo v naslednje srednješolske programe vpisanih:

• nižje poklicno izobraževanje: 91 odraslih,
• srednje poklicno izobraževanje: 4.931 odraslih,
• srednje strokovno izobraževanje: 6.505 odraslih,
• poklicno-tehniško izobraževanje: 1.485 odraslih,
• poklicni tečaj: 678 odraslih,
• srednje splošno izobraževanje: 404 odraslih,
• maturitetni tečaj: 140 odraslih.

Terciarna izobrazba

Odrasli se lahko vpišejo v študijske programe višjega strokovnega izobraževanja, visokošolske strokovne ali univerzitetne študijske programe prve stopnje ali študijske programe druge stopnje.

Zaradi povečanih potreb po kvalificirani delovni sili na tej ravni izobrazbe aktualni nacionalni program izobraževanja odraslih posebej izpostavlja višješolske programe. S tem so se povečale priložnosti za sofinanciranje teh programov iz javnih sredstev.

Višješolski programi se razlikujejo od preostalih programov terciarne izobrazbe po svoji izraziti praktični orientaciji – kar 40 % (800 ur) vsakega programa poteka v obliki usposabljanja na delovnem mestu. Dveletni programi temeljijo na poklicnih standardih, ki jih oblikujejo zbornice in/ali pristojna ministrstva in potrdi minister za delo. Ti standardi opredeljujejo tipična opravila posameznega poklica in njihovo stopnjo zahtevnosti. Akreditacijo višješolskih programov izvaja Strokovni svet za poklicno in tehnično izobraževanje.

Odrasli se lahko vpišejo tudi v druge programe terciarnega izobraževanja kot izredni študenti, če izpolnjujejo vpisne pogoje posameznih izobraževalnih institucij.

Mojstrski, delovodski in poslovodski izpiti

Mojstrski, delovodski in poslovodski izpiti so namenjeni kandidatom s končano srednjo poklicno šolo in najmanj tremi leti ustreznih delovnih izkušenj. K izpitom se lahko prijavijo neposredno, lahko pa se nanje tudi pripravljajo po tečajih, ki jih organizirajo različni ponudniki.

Izpit je sestavljen iz štirih delov: praktičnega, strokovnoteoretičnega, poslovodno-ekonomskega in pedagoško-andragoškega. Z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom si kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo in lahko z določenimi premostitvenimi izpiti nadaljuje izobraževanje v višjih in visokih strokovnih šolah. Lahko pa še naprej opravlja svoj poklic, pri čemer mu pedagoško-andragoški del izpita omogoča, da lahko na svojem poklicnem področju izobražuje tudi vajence.

Mojstrski, poslovodski in delovodski izpiti se opravljajo pri pristojni zbornici.

V certifikatnem sistemu priznavanja predhodno pridobljenih spretnosti in znanj posameznik pridobi certifikat, s katerim se zabeležijo rezultati učenja skozi vse življenje. To je uradno priznanje neformalnega in nepotrjenega znanja (pridobljenega z delom, samoizobraževanjem, tečaji, znanja s prejšnjih delovnih mest idr.), enakovredno merilo spretnostim in znanju, pridobljenim v šolskem sistemu. V procesu potrjevanja morajo posamezniki samo dokazati to, kar so se naučili in kar znajo delati. Skrita znanja so izjemno pomembna za podjetja, posameznike in družbo.

Kandidat se prijavi v postopek preverjanja in potrjevanja pri izvajalcu postopkov za ugotavljanje in preverjanje poklicnih kvalifikacij, ki je vpisan v register izvajalcev pri Državnem izpitnem centru.

Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za vsako posamezno nacionalno poklicno kvalifikacijo.

Kandidatu pri pripravi njegove osebne zbirne mape svetuje svetovalec za nacionalne poklicne kvalifikacije.

Po Zakonu o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah poklicne kvalifikacije preverja in potrjuje komisija za preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij. Predsednik in člani komisije morajo imeti licenco Državnega izpitnega centra, ki jo morajo obnoviti vsaka štiri leta.

Leta 2022 je bilo izdanih 3.713 certifikatov nacionalne poklicne kvalifikacije.

Izobraževanje in usposabljanje odraslih za trg dela

Izobraževanje in usposabljanje odraslih za trg dela je zagotovljeno prek Zavoda za zaposlovanje, ki se osredotoča na prijavljene iskalce zaposlitve. Poteka v širšem okviru Aktivne politike zaposlovanja (APZ), ki je nabor ukrepov na trgu dela za povečanje zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti, večjo zaposljivost oseb na trgu dela ter za povečanje konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev.

Za program APZ je odgovorno ministrstvo, pristojno za delo.

Cilji aktivne politike zaposlovanja sledijo strateškim dokumentom in ukrepom države, obenem pa zagotavljajo možnosti prilagajanja ukrepov hitrim spremembam razmer in potreb na trgu dela. Programi aktivne politike zaposlovanja so namenjeni tako brezposelnim kot zaposlenim osebam.

Aktualni ukrepi in programi aktivne politike zaposlovanja so predstavljeni v Katalogu aktivne politike zaposlovanja.

Aktualni programi za brezposelne so dostopni na strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, za zaposlene na strani Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije Sklad-kadri.

V letu 2021 je bilo v ukrepe izobraževanja in usposabljanja v okviru APZ vključenih skupaj 27.880 oseb, od tega 12.607 brezposelnih in 15.273 zaposlenih oseb.

Zavod za zaposlovanje v 12 območnih službah stalno izvaja programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja, in sicer prek izbranih izvajalcev, vpisanih v register.

Vsebine programov neformalnega izobraževanja in usposabljanja, ki se delno financirajo iz projektov Evropskega strukturnega sklada, zavod oblikuje po analiziranju potreb in v sodelovanju z delodajalci in njihovimi združenji.

Ciljne skupine v letu 2021:

• brezposelne osebe, starejše od 50 let,
• brezposelne osebe, stare 30 let in več, ki so najmanj 12 mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih (dolgotrajno brezposelni),
• brezposelne osebe, stare 30 let in več, ki imajo končano največ osnovnošolsko izobrazbo (ISCED 2),
• brezposelne osebe, stare do 30 let, ki so prejemniki denarne socialne pomoči,
• osebe v postopku izgubljanja zaposlitve,
• osebe, stare 30 let in več, ki so delo izgubile iz poslovnih razlogov, zaradi stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave kot posledice epidemije covida-19 ter so se v evidenco brezposelnih oseb prijavile v obdobju od 13. marca 2020 do 31. decembra 2021.

Po podatkih zavoda je bilo v letu 2021 sklenjenih 1.932 pogodb z osebami za vključitev v različne programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja.

V okviru formalnega izobraževanja se brezposelne osebe lahko vključijo v:

• osnovno šolo za odrasle,
• zaključne letnike oziroma zaključne obveznosti srednjega poklicnega ali srednjega strokovnega izobraževanja na deficitarnih področjih,
• vse zaključne letnike srednjega izobraževanja, ne glede na smer,
• priprave in opravljanje zaključnega izpita/poklicne ali splošne mature,
• zaključne letnike nižjega poklicnega izobraževanja,
• nižje poklicno izobraževanje ali srednje poklicno in srednje strokovno izobraževanje za pridobitev izobrazbe za deficitarni poklic (izobraževanje pomeni prekvalifikacijo na isti ali višji izobrazbeni in kvalifikacijski ravni ter lahko traja največ dve leti).

Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je v letu 2021 v programe formalnega izobraževanja vključilo skupno 356 oseb. Največ vključitev (233) je bilo v program Osnovna šola za odrasle, preostalih 123 vključitev so bile vključitve v zaključne letnike nižjega poklicnega in srednješolskega izobraževanja ter za zaključne izpite in opravljanje poklicne/splošne mature.

(Vir: Letno poročilo o izvajanju ukrepov države na trgu dela 2021)

Ponudba splošnega neformalnega izobraževanja odraslih

Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O)

Program PUM-O je namenjen ranljivi skupini mlajših odraslih (med 15 in 26 let), ki zgodaj opustijo šolanje ali pa si niso pridobili ustrezne izobrazbe, ki bi jim omogočala zaposlitev, in jim zaradi tega preti dolgotrajna brezposelnost. PUM-O udeležencem omogoča, da si postavijo karierne cilje na podlagi kariernega načrta ter pridobijo manjkajoče kompetence in izkušnje, pomembne za trg dela. Običajno program poteka neprekinjeno skozi vse leto, razen dela prostih dni. Udeleženec se vanj vključuje za obdobje 10 mesecev z individualno možnostjo podaljšanja ali skrajšanja, odvisno od njegovih potreb, opredeljenih v kariernem načrtu, in zunanjih okoliščin, ki vplivajo na uresničevanje zastavljenih ciljev.

Udeleženci ob zaključku programa dobijo potrdilo o uspešnosti doseganja ciljev programa. Učne dosežke v programu PUM-O lahko udeleženci uveljavijo v postopkih vrednotenja in priznavanja neformalno pridobljenih znanj, spretnosti in kompetenc, ko se ponovno vključujejo v programe formalnega izobraževanja, ali pri priznavanju poklicne usposobljenosti pri zaposlovanju.

V šolskem letu 2021/2022 se je v program vključilo 308 oseb (vir: Zbirka podatkov o izobraževanju odraslih, ki jo financira pristojno ministrstvo in z njo upravlja Andragoški center).

Javnoveljavni jezikovni programi za odrasle

Programi, ki jih je sprejel minister za vzgojo in izobraževanje, potekajo od leta 1999.

Jeziki v ponudbi:

• angleščina,
• francoščina,
• italijanščina,
• nemščina in
• madžarščina.

Programi se lahko izvajajo kot celoviti tečaji, v obliki seminarjev, modularno, kot individualno vodeno izobraževanje s pomočjo mentorja ali kot učenje na daljavo. Vsak jezikovni program traja od 500 do 550 ur (300 osnovni nivo, 200–250 višji nivo).

Kandidati lahko opravijo preverjanje znanja tujih jezikov po javnoveljavnih izobraževalnih programih. Po uspešno opravljenem izpitu dobijo kandidati javnoveljavno listino. Izpiti so pripravljeni ob upoštevanju priporočil Sveta Evrope (RIC).

V šolskem letu 2021/2022 je bilo v jezikovnih programih za odrasle vključenih 1.079 odraslih (CEUVIZ MVI).

Branje za znanje in branje za zabavo (UŽU – BZZ)

UŽU – BZZ je neformalni program, namenjen predvsem staršem in/ali starim staršem predšolskih otrok (predvidoma od starosti 4 do 6 let), ki želijo pridobiti znanja in spretnosti za spodbujanje pismenosti in bralne kulture pri otrocih, spoznati različne oblike aktivnega preživljanja prostega časa, primerno otroško literaturo, se družiti z otroki ter skupaj spoznavati vrednoto branja in učenja.

Delo poteka v obliki srečanj, ki se jih udeležujejo starši oziroma stari starši in otroci. Program traja od 20 do 24 ur oziroma obsega 10 do 12 srečanj, ki se izvedejo vsakih štirinajst dni. Delo poteka v obliki prijetnih in motivacijskih učnih načinov – projektno učenje, delavnice, delo z literaturo in samostojno delo, diskusije …

Knjige so zame

Program Knjige so zame je namenjen vsem odraslim, ki so motivirani in si želijo v vzdušju enakopravnosti, sprejetosti in spoštovanja brati in razpravljati o raznovrstnih domačih in svetovnih umetnostnih besedilih. V demokratičnem dialogu, ki presega spolne, rasne, kulturne in socialne neenakosti, udeleženci razvijajo 'kulturno inteligenco', izboljšujejo bralne veščine in odkrivajo nove priložnosti za učenje in osebni razvoj. V program se lahko vključijo predvsem tisti odrasli, ki redko ali nikoli ne berejo umetnostnih besedil, zaradi njihovega socialnega in družbenega položaja pa nimajo dostopa do izobraževalnih in kulturnih dobrin.

Osnovni cilj programa je prek dialoškega učenja, branja in govornega dejanja popeljati odrasle udeležence programa od točke, ko ne berejo knjig, do točke, ko jim postane branje literature užitek, veselje in potreba. Na ta način razvijejo tudi kognitivno, etično, estetsko in čustveno razumevanje. Obseg: program traja najmanj 20 in največ 25 ur, in sicer enkrat tedensko od dve do tri šolske ure oz. srečanja potekajo tri mesece.

Slovenščina za priseljence

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani organizira tečaje za odrasle priseljence in uporabnikom omogoča pripravo na izpit iz znanja slovenščine na različnih ravneh ter opravljanje izpita. Tečaji so namenjeni vsem, ki jim slovenščina ni prvi jezik, se je pa zaradi najrazličnejših razlogov želijo naučiti.

Leta 2021 se je v tečaje vključilo 749 oseb. Največ jih je bilo na Popoldanskem tečaju in Popoldanskem tečaju na spletu (131), na Intenzivnem tečaju slovenščine za študente Erasmus+ (114), na Individualnih tečajih (84) in na Tečajih za zaposlene na Univerzi v Ljubljani (84) (Letno poročilo Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik) in Letno poročilo o izvajanju ukrepov države na trgu dela za leto 2021)

Začetna integracija priseljencev (ZIP)

Program ZIP poteka od leta 2011. Ciljna skupina so priseljenci iz tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno ali začasno bivanje ali so v postopku pridobivanja tega dovoljenja, ter njihovi družinski člani. V 180 urah (dva modula: 60 in 120 ur) program udeležencem zagotovi osnovne zmožnosti sporazumevanja v slovenščini in predstavi osnovne informacije o zgodovini, kulturi in zakonodaji Republike Slovenije. Program se osredotoča na praktično znanje za delovna mesta, informacije o socialnem in zdravstvenem zavarovanju, izobraževanju, gospodarstvu, družabnem in javnem življenju, okolju itd.

Izvajanje programa sofinancirata EU iz Sklada za azil, migracije in vključevanje in Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov.

V začetni modul programa ZIP (60 ur) se vključujejo odrasli priseljenci, ki so stari 16 let in več in so pismeni v latinici.

V nadaljevalni modul programa ZIP (120 ur) se vključujejo odrasli priseljenci, ki so stari 16 let in več ter so se že udeležili in uspešno zaključili začetni modul ZIP. V nadaljevalni modul se vključujejo tudi drugi odrasli priseljenci, ki se sporazumevajo v slovenščini na ustrezni ravni.

Udeleženci dokončajo posamezni modul, če aktivno sodelujejo pri načrtovanju individualnega izobraževalnega načrta; aktivno sodelujejo pri izpeljavi programa in izdelavi osebne zbirne mape; napredujejo po individualnem izobraževalnem načrtu ter ob 80-odstotni udeležbi pri organiziranem izobraževanju.

Udeleženci po končanem programu prejmejo potrdilo o udeležbi, ki je javnoveljavno. Priloga k potrdilu so informacije o konkretni vsebini programa in zbirna mapa, iz katere uporabnik lahko ugotovi znanja in zmožnosti, ki si jih je udeleženec pridobil.

Po podatkih ministrstva, pristojnega za izobraževanje, je bilo v šolskem letu 2021/2022 v program vpisanih 1.454 udeležencev (vir: CEUVIZ MVI).

Študijski krožki

Študijski krožki so priložnost za učenje v majhni skupini, vključevanje v skupnost in v lokalni razvoj, spodbujanje kritičnega mišljenja, učenja z delom in javnega nastopanja ter družbena kohezija, prenos dediščine v prihodnost s prilagajanjem na spremembe. Ti nameni so v javnem interesu, zato je udeležba v študijskih krožkih brezplačna, vodijo jih usposobljeni mentorji, ki jih strokovna služba povezuje, spremlja in spopolnjuje, projektno povezuje tudi s tujino ter javno promovira. Cilji in poudarki krožkov se sčasoma spreminjajo. Sprva je bila v ospredju širitev učne ponudbe za odrasle in demokratizacija družbe. Danes nadgrajena cilja poudarjata dostopnost učenja manj izobraženim in družbeno ranljivim ter spodbujanje njihove participacije.

Študijski krožki so za udeležence privlačni. Vsako leto potekajo v več kot 120 krajih. So priložnost za delovanje v okolju predvsem za tiste, ki težko dostopajo do učenja, a ne želijo biti pasivni. Udeleženci se srečajo petkrat, za skupaj vsaj 25 ur. Izkušnje iz prakse kažejo, da se udeleženci krožkov srečujejo najmanj po desetkrat in skupaj za več kot 35 ur.

Usposobljeni mentorji zagotavljajo organizacijsko podporo, pripravijo grobe študijske načrte in motivirajo člane. Člani sprejmejo končno odločitev glede vsebine in organizacije programa. Dejavnosti običajno zaokroži predavanje, razstava, literarni večer, predstava, brošura ali drug tip publikacije, odvisno od predmeta posameznega študijskega krožka.

Leta 2022 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, sofinanciralo 231 študijskih krožkov, v katerih se je 2.279 udeležencev učilo 7.397 učnih ur.

Središča za samostojno učenje

V središčih za samostojno učenje in dopolnilno neformalno izobraževanje v brezplačnem prostoru, v katerem so na voljo gradiva za samostojno učenje, sodobna učna tehnologija ter svetovalna pomoč, lahko odrasli samostojno pridobivajo, utrjujejo in nadgrajujejo svoje znanje. Udeležencem pri izbiri učnih gradiv in načina učenja pomagajo strokovno- usposobljeni svetovalci. Odrasli se lahko učijo različnih vsebin, kot so na primer računalništvo, tuji jeziki, slovenski jezik, matematika ter mnoge druge zanimive vsebine.

Ciljna skupina so odrasli, ki iz različnih razlogov nimajo dostopa do tradicionalnih oblik izobraževanja ali pa te ne ustrezajo njihovim potrebam.

Središča delujejo po vsej državi, in sicer v okviru ljudskih univerz. Od leta 2018 dalje je samostojno učenje del svetovalne dejavnosti, ki je del javne službe na področju izobraževanja odraslih in financirano s strani ministrstva, pristojnega za izobraževanje odraslih. V letu 2021 je ministrstvo financiralo svetovalno dejavnost 34 izvajalcem, leta 2022 pa 35 izvajalcem. Vsi ti izvajalci so vključeni v javno mrežo na področju izobraževanja odraslih.

V letu 2022 je 35 središč za samostojno učenje obiskalo 4.599 odraslih, ki so se samostojno učili in/ali bili vključeni tudi v svetovanje pri samostojnem učenju.

Druge vrste javno subvencioniranih programov za odrasle

Vse vrste javno subvencioniranih programov izobraževanja in usposabljanja odraslih so že predstavljene v drugih podpoglavjih.