Državna raven

Glavno zakonodajno telo je Državni zbor Republike Slovenije. Državni zbor šteje 90 poslancev. Posebej so zastopani pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti s po enim poslanskim mestom. Mandatna doba državnega zbora in poslancev je štiri leta.

Državni zbor ima več delovnih teles, ki pokrivajo posamezna področja. Med njimi je tudi 15-članski Odbor za izobraževanje, znanost in mladino.

Poleg Državnega zbora parlament sestavlja še Državni svet Republike Slovenije. To je predstavniško telo s 40 člani, ki imajo petletni mandat in zastopajo lokalne (22 članov) in funkcionalne interese (18 članov). Slednji med drugim vključujejo univerze, visokoizobraževalne institucije, raziskovalce, kulturo in šport. Državni svet lahko predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov ali sprememb in dopolnitev posameznih določb zakonov. Lahko tudi zahteva od Državnega zbora, da ponovno odloča o izglasovanem zakonu, tokrat z zahtevnejšo večino.

Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Med drugimi pristojnostmi Predsednik razpisuje volitve v državni zbor in razglaša zakone. Izvoli se na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah za pet let, vendar največ dvakrat zaporedoma.

Vlada Republike Slovenije je organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave. Republiko Slovenijo zastopa ter uveljavlja njena stališča v institucijah EU.

Vlada izdaja predpise in sprejema pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za razvoj države in urejenost razmer na vseh področjih v pristojnosti države. Državnemu zboru predlaga v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi določa načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja.

Vlado vodi predsednik/-ica vlade. Vsaka vladna koalicija se glede na potrebe in politične cilje odloči o številu ministrstev in ministrov.

Ministrstva se ustanovijo za opravljanje upravnih nalog na enem ali več upravnih področjih. V Sloveniji deluje 19 ministrstev, ki pokrivajo vsebinsko različna delovna področja. Ministrstvo vodi in predstavlja ministrica ali minister, ki poleg tega tudi izdaja predpise in druge akte ter sprejema odločitve z delovnega področja ministrstva.

Trenutna 15. vlada, ki jo vodi dr. Robert Golob iz Gibanja Svoboda, je bila imenovana 1. junija 2022. Vladno koalicijo sestavljajo še Socialni demokrati (SD) in Levica.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) je pristojno za delovno področje predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega in višjega šolstva in izobraževanja odraslih. Opravlja naloge, ki zadevajo:

• vzgojo in izobraževanje ter položaj in družbeno zaščito otrok, mladostnikov in odraslih v vrtcih, osnovnih šolah, dijaških domovih, glasbenih šolah, srednjih šolah in zavodih oziroma enotah za izobraževanje odraslih,
• izobraževanje pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti in Romov,
• izobraževanje pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem,
• dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture za Slovence po svetu,
• šport v vzgoji in izobraževanju,
• pripravo sistemskih in drugih rešitev,
• pripravo nacionalnega programa in programa javne službe,
• pripravo meril za financiranje javne službe,
• vzpostavitev bilance nepremičnin in pripravo programa investicij in investicijskega vzdrževanja,
• oblikovanje informacijskega sistema za vzgojo in izobraževanje,
• vzpostavitev kadrovske evidence in izobraževanje pedagoških, andragoških in drugih strokovnih delavcev ter napredovanje v nazive,
• sprejemanje soglasja k razpisu za vpis in razmestitev izobraževalnih programov,
• spremljanje in izvajanje financiranja.

Ministrstvo sestavljajo naslednje organizacijske enote:

• Kabinet ministra
• Služba za odnose z javnostmi
• Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo
• Direktorat za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih
• Direktorat za investicije
• Urad za razvoj in kakovost izobraževanja
• Služba za izvajanje kohezijske politike
• Služba za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve
• Sekretariat
• Služba za notranjo revizijo
• Služba za digitalizacijo izobraževanja

Organa v sestavi:

• Inšpektorat za šolstvo in šport
• Urad Republike Slovenije za mladino

Posvetovalna telesa

• Strokovni svet RS za splošno izobraževanje 
• Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje 
• Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih 
• Strokovni svet RS za šport 
• Svet Vlade RS za mladino 
• Svet Vlade RS za študentska vprašanja 
• Svet RS za visoko šolstvo 

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) je pristojno za delovno področje visokega šolstva, znanosti, raziskovanja, razvoja tehnologij in inovacij. Opravlja naloge, ki zadevajo:

• kakovosten razvoj visokega šolstva:
  • prenos znanja v prakso z namenom razvoja celotne družbe,
  • vzpostavitev spodbudnega okolja za raziskovanje in inoviranje,
• načrtovanje, usmerjanje in financiranje visokošolskih dejavnosti, študentskih domov in visokošolskih knjižnic,
• oblikovanje izhodišč in ciljev politike visokega šolstva,
• pripravo nacionalnega programa visokega šolstva,
• analizo socialno-ekonomskih vprašanj študentov,
• oblikovanje informacijskega sistema visokega šolstva,
• drugostopenjsko obravnavo in reševanje pritožb za študentske domove.

Ministrstvo sestavljajo naslednje organizacijske enote:

• Kabinet ministra
• Služba za odnose z javnostmi
• Direktorat za visoko šolstvo
• Direktorat za znanost
• Urad za UNESCO
• Sekretariat

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ima pristojnosti, ki so pomembne za področje izobraževanja, kot na primer:

• položaj in celovito družbeno varstvo invalidov, mladine, otrok in družine;
• štipendiranje in poklicno izobraževanje;
• družinska in demografska politika;
• družbena pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam prebivalstva;
• usposabljanje otrok z motnjami v razvoju,
• skrb za sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij,
• sprejemanje poklicnih standardov, ki so podlaga za pripravo izobraževalnih programov.

Lokalna samouprava

Slovenija ima dolgo tradicijo regionalizma in lokalne samouprave. Temeljna samoupravna lokalna skupnost je občina. V Sloveniji je 212 občin, od teh jih ima 12 status mestne občine. Z ustavnimi spremembami so bile leta 2006 predvidene tudi pokrajine, vendar še niso ustanovljene.

Občine vodijo: župan, občinski svet in nadzorni odbor.

• Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Člani občinskega sveta so izvoljeni na lokalnih volitvah za štiriletni mandat.
• Župan, ki je neposredno izvoljen na lokalnih volitvah, vodi občinski svet ter predstavlja in zastopa občino.
• Nadzorni odbor nadzira premoženje občine in porabo proračunskih sredstev.

Osnovna naloga občine v zvezi z vzgojo in izobraževanjem je skrb za razvoj in zagotavljanje ustreznih pogojev za izvajanje programov predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, izobraževanja odraslih in glasbenih šol.