Evropska, globalna in medkulturna razsežnost v razvoju izobraževalnega programa

V Republiki Sloveniji se pravkar odvija prenova sistema vzgoje in izobraževanja in priprave nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033.

Za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanje za obdobje 2023–2033 so bila pripravljena pomembna izhodišča, med katerimi je med drugim zapisano:

• uvedba dveh tujih jezikov v obveznem programu;
• pri zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja je predlog ukrepov za utemeljitev in vzpostavitev izvedbenih modelov za učenje tujih jezikov na način, ki bo vsem učencem na sistemski ravni omogočil doseganje čim višje ravni znanja jezika (po SEJO) ter zagotavljanje enakih možnosti pri učenju tujih jezikov.

Eno od obstoječih vodil sistema vzgoje in izobraževanje je umestitev v mednarodni prostor. Vzgojno-izobraževalni zavodi imajo možnost, da vnesejo mobilnost neposredno v izobraževalni program ali letni načrt dela. 

V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je v drugem členu med temeljne cilje vzgoje in izobraževanja vključeno:

• omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja;
• vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij;
• vzgajanje in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah.

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju 2011 kot strateški dokument za razvoj izobraževalnega sistema med splošnimi načeli vzgoje in izobraževanja navaja človekove pravice, avtonomijo, pravičnost in kakovost. Načelo zagotavljanja kakovostnega izobraževanja, v skladu s tolmačenjem Bele knjige vključuje razmislek o tem, da mora kakovostno izobraževanje zagotavljati raven znanja, ki je mednarodno primerljivo z znanjem v drugih državah, obenem pa mora spoštovati in izhajati iz kulturno zgodovinskih tradicij, na katerih temelji Slovenija, ter upoštevati njeno umeščenost v evropsko družbeno, kulturno in politično okolje. 

S spoznavanjem večkulturnosti se v Sloveniji prične v vrtcu in je integralni del vseživljenjskega izobraževanja. 

Vzgoja in varstvo predšolskih otrok

V Kurikulumu za vrtce je med globalnimi cilji zapisano tudi:

• zavedanje obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur;
• doživljanje statusa slovenskega jezika kot državnega jezika. 

Vrtci lahko ponudijo zgodnje učenje tujih jezik in izvajajo projekte z mednarodno razsežnostjo.

Obvezni program Osnovna šola

Izobraževalni program osnovna šola obsega evropsko razsežnost pri večini predmetov ter tudi pri medpredmetnih vsebinah in povezavah. Evropska dimenzija, ki ponekod vključuje tudi eksplicitne vsebine o Evropski uniji, se v učnih načrtih osnovne šole najpogosteje pojavlja pri predmetih kot so spoznavanje okolja, družba, zgodovina, geografija, državljanska in domovinska kultura in etika. Različni medkulturni vidiki so vključeni tudi v pouk obveznih in izbirnih predmetov tujih jezikov. 

Za priseljence, otroke priseljencev ali pripadnike drugih narodnostni v Sloveniji se lahko v osnovnih šolah organizira dopolnilni pouk maternih jezikov in kultur, katerega osnovni namen je negovati in spodbujati učenje prvega jezika.

Srednješolsko izobraževanje

S pomembnimi dokumenti so določeni osnovni cilji programov srednješolskega izobraževanja, med drugim:

• na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanje v visokem šolstvu oziroma na mednarodno primerljiv ravni posreduje znanje, spretnosti in poklicne zmožnosti, potrebne za opravljanje poklica in za nadaljnje izobraževanje;
• razvija in ohranja lastno kulturno tradicijo in seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami;
• vzgaja za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije;
• omogoča vključevanje v evropsko delitev dela.

V srednješolskem splošnem izobraževanju (programi splošne in strokovne gimnazije) je medkulturna dimenzija pokrita z učnimi standardi predmetov, kot so zgodovina, geografija, sociologija, filozofija, slovenščina in tuji jeziki, izbirni predmeti ter pri drugih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, to so aktivno državljanstvo in obvezne izbirne vsebine.

V srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju so te dimenzije zajete pri predmetih zgodovina, geografija in sociologija, slovenščina in tuji jeziki. 

V strokovnem  izobraževanju je obvezno učenje vsaj enega tujega jezika, v gimnazijskem dveh. V odprtem delu programa lahko šole ponudijo več tujih jezikov v skladu z interesi dijakov in gospodarstva. Pripravljen je tudi dodatni modul za medkulturne kompetence, namenjen pripravi dijakov za mednarodno mobilnost. Dijaki si tako pridobijo dodatno znanje iz tujega jezika in o kulturi dežele, kjer naj bi se izobraževali.

V poklicnem izobraževanju je Københavnski proces pomemben vidik evropskega sodelovanja. Učni načrti so prilagodljivi, modularizirani in temeljijo na kompetencah. Eden od ciljev je tudi okrepitev evropske razsežnosti za pripravo dijakov za delo v mednarodnem okolju. Kreditni sistem omogoča združevanje učnih poti (sem spada tudi izobraževanje v tujini).

V nekaterih slovenskih gimnazijah se izvaja dvoletni izobraževalni program mednarodne mature (International Baccalaureate® Diploma Programme), namenjen dijakom zadnjih dveh letnikov. Uspešno opravljena mednarodna matura omogoča študij na katerikoli univerzi doma in na številnih univerzah po svetu.

Partnerstva in povezovanje v omrežja

Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) omogoča, podpira in spodbuja mednarodno sodelovanje izobraževalnim institucijam in učečim se v evropskem prostoru, v posebnih primerih tudi izven Evrope.

Sodelovanje v obliki partnerstev in omrežij poteka predvsem v okviru evropskega programa Erasmus+, 2. ključnega ukrepa: Partnerstva za sodelovanje (sodelovalna in manjša partnerstva), pri čemer gre za iskanje, razvijanje in preizkušanje konkretnih rešitev in idej, ki odgovarjajo na aktualne težave v lokalnem, nacionalnem ali evropskem izobraževalnem prostoru. 

Slovenske šole zelo aktivno sodelujejo tudi v akciji e-Twinning, podporni dejavnosti programa Erasmus+ na področju šolskega izobraževanja (splošnega in poklicnega), namenjena učinkoviti podpori in spodbujanju uporabe sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij v sistemih izobraževanja in usposabljanja. 

Slovenija je država članica mreže European Schoolnet, ki podpira sodelovanje med evropskimi ministrstvi za izobraževanje ter povezuje mreže šol na nacionalni ravni. Njen osnovni namen je spodbujati inovacij in učinkovite rabe sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije v učenju in poučevanju. 

Slovenija je tudi država članica mednarodne mreže UNESCO ASPnet, ki je bila ustanovljena leta 1953 v Parizu in povezuje več kot 11.500 vzgojno-izobraževalnih institucij v 182 državah sveta. Slovenija je postala del te velike globalne družine leta 1993. Prva nacionalna mreža se je začela tkati leta 1997, ki danes šteje 100 zavodov, od tega 7 vrtcev, 65 osnovnih šol in 27 srednjih šol. Slovenska ASPnet deluje pod okriljem Slovenske nacionalne komisije za UNESCO (SNKU).

Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ), glavni razvijalec učnih načrtov za splošno izobraževanje, sodeluje v različnih mednarodnih izobraževalnih projektih in mrežah. Ena izmed njih CIDREE (Consortium of Institutions for Development and Research in Education in Europe), mreže izobraževalnih teles, ki imajo pomembno vlogo pri razvoju nacionalnih kurikulumov ali izobraževalnih raziskav.

Slovenija sodeluje tudi v Evropskem centru za razvoj poklicnega izobraževanja (Centre Européen pour le Développement de la Formation Professionnelle – Cedefop). Vlogo nacionalnega koordinatorja v Sloveniji je Evropska izobraževalna fundacija zaupala nacionalni točki ReferNet, ki ima sedež na Centru za poklicno izobraževanje (CPI).

Zaposleni CPI sodelujejo v različnih razvojnih skupinah in mednarodnih mrežah. Na centru je vzpostavljenih več nacionalnih koordinacijskih točk, med njimi Nacionalni center Europass, katerega glavna naloga je širjenje poznavanja sistema Europass ter povezovanje deležnikov na nacionalni in evropski ravni v luči zagotavljanja učinkovitih in uporabniku prijaznih rešitev.

Na centru deluje Nacionalna koordinacijska točka za Slovensko ogrodje kvalifikacije ter Evropsko ogrodje kvalifikacij (NKT SOK-EOK), ki predstavlja vezni člen med Evropsko komisijo in Slovenijo pri implementaciji pobude EOK. Pri svojem delu zagotavlja informacije Evropski komisiji in domačim deležnikom o evropskem in nacionalnem ogrodju kvalifikacij, pripravlja strokovna gradiva, vodi promocijo evropskega in slovenskega ogrodja kvalifikacij ipd. 

Po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju dijaki po zaključenem izobraževalnem programu nižjega poklicnega, srednjega poklicnega ali srednjega strokovnega izobraževanja pridobijo spričevalo o zaključnem izpitu ali poklicni maturi ter prilogo k spričevalu, ki mora biti sestavljena tudi v enem od preostalih uradnih jezikov Evropske unije in ki je brezplačna.

CPI je 2016 sklenil s črnogorskim Centrom za stručno obrazovanje sporazum o sodelovanju pri podpori in razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja Center je 2019 podpisal memorandum o soglasju o sodelovanju po projektu med pomembnimi akterji Madžarske, Hrvaške, Češke, Bolgarije, Romunije, Slovaške, Srbije, Bosne in Hercegovine in Slovenije z naslovom Learning by doing project Targeted capacity builidng of VET parnerrships in the Danube Region for the effectieve modernisation of VET systems. Glavni namen je širjenje poznavanja in ciljev partnerjev v zvezi s sodelovanjem na področjih skupnega pomena. Glavni cilj partnerstva Learning By Doing Partnership je prispevati in promovirati usposabljanje z delom in poklicno izobraževanje ter strokovno podpirati stalni razvoj in izboljšave sistemov poklicnega izobraževanja.