Financiranje

Sistem financiranja v višjem šolstvu

Financiranje višjih strokovnih šol je urejeno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Pravilnikom o normativih za financiranje višjih šol. Viri in temeljna pravila financiranja so urejeni podobno kot za srednje šole.

Ministrstvo, pristojno za izobraževanje zagotavlja šolam denarna sredstva za delo, stroške izvajanja programa ter stroške, povezane z obratovanjem objekta, poslovanjem in razvojem. Ministrstvo sklene z višjimi šolami pogodbo za vsako naslednje proračunsko leto. Temeljni namen pogodbenega financiranja je zagotoviti kakovostno in učinkovito izobraževanje, večjo učinkovitost študija in boljše uresničevanje ciljev študijskih programov.

Letna sredstva za izvajanje študijskega programa se določijo ob upoštevanju izhodiščne letne cene stroškov na študenta, ki jo vsako leto določi minister, upoštevaje število rednih študentov 2. letnika, diplomantov in študijskega programa.

Stroški dela so plače zaposlenih, izdatki za blago in storitve in izdatki za opravljanje drugih nalog (razvoj, mednarodno sodelovanje). Država zagotavlja tudi sredstva za naloge Skupnosti višjih strokovnih šol in skupne prijavne službe ter razvojne in svetovalne naloge, ki jih tudi za višje šole opravlja Center RS za poklicno izobraževanje.

Sistem financiranja v visokem šolstvu

Financiranje visokošolskih institucij je okvirno opredeljeno z Zakonom o visokem šolstvu. Z njim je določeno, da visokošolski zavodi lahko pridobivajo sredstva iz različnih virov, to je iz proračuna Republike Slovenije, iz proračuna Evropske unije, šolnin in drugih prispevkov za študij, plačil za storitve, donacij, dediščin, daril in drugih virov.

Iz državnega proračuna Republike Slovenije se financirajo:

• študijska dejavnost rednega študija za prvo in drugo stopnjo javnih visokošolskih zavodov in zasebnih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe,
• s študijem povezane interesne dejavnosti študentov, določene v letnem programu študentskega sveta javnega visokošolskega zavoda in zasebnega visokošolskega zavoda za koncesionirane študijske programe,
• investicije, investicijsko vzdrževanje in oprema javnih visokošolskih zavodov,
• investicije, investicijsko vzdrževanje in oprema javnih študentskih domov ter študentskih domov, ki so organizirani v okviru javnih visokošolskih zavodov,
• delovanje, investicije, investicijsko vzdrževanje in oprema univerzitetnih knjižnic – drugih članic javnih visokošolskih zavodov, in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani,
• nacionalno pomembne naloge za področje visokega šolstva.

Iz državnega proračuna se skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi sofinancira tudi študij tretje stopnje na javnih visokošolskih zavodih, sredstva se določijo z letnim sklepom ministra, pristojnega za visoko šolstvo, ob upoštevanju števila diplomantov tretje stopnje javnega visokošolskega zavoda v zadnjih petih letih.

Iz državnega proračuna se lahko sofinancirajo tudi:

• razvojne naloge visokošolskih zavodov, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe,

• druge naloge oziroma nameni, določeni z zakonom ali drugim predpisom.

Iz državnega proračuna se financirajo še lektorati slovenskega jezika na univerzah v tujini, učenje slovenskega jezika, nekatere nacionalno pomembne naloge, npr. delovanje visokošolske prijavno-informacijske službe, subvencionirajo se bivanje in prevozi študentov.

Po posebnih predpisih se financira znanstvenoraziskovalno delo.

Na javnih razpisih za razvojne naloge lahko sodelujejo tudi zasebni visokošolski zavodi, ki nimajo koncesije.

Visokošolski zavodi lahko za izredni študij in študij po programih, ki se ne financirajo iz javnih sredstev, zaračunajo šolnino. Višino šolnine in drugih prispevkov (stroški, povezani z izvajanjem študijskega programa na terenu in strokovnih ekskurzijah, prispevki za druge posamične storitve ipd.) morajo določiti v skladu s Pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu. Javni in koncesionirani visokošolski zavodi državljanom Republike Slovenije in državljanom članic Evropske unije šolnine ne smejo zaračunati za redni študij po dodiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo.

Mednarodna zveza univerz s sedežem v Republiki Sloveniji (za zdaj je taka zveza ena) za svoje delovanje prejema sredstva iz posebne proračunske postavke.

Financiranje na javnih in koncesioniranih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih iz državnega proračuna urejeno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov.

Za študijsko dejavnost se šteje izvajanje študijskih programov prve in druge stopnje in z njimi povezano znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno in drugo infrastrukturno dejavnost. Sredstva za študijsko dejavnost se zagotavljajo kot skupna sredstva za univerzo ali samostojni visokošolski zavod (integralno financiranje). Določijo se enkrat letno s sklepom ministra, pristojnega za visoko šolstvo, ter se nakazujejo visokošolskemu zavodu v mesečnih obrokih.

Za obštudijsko dejavnost se šteje univerzitetni šport in s študijem povezane interesne dejavnosti študentov.

Sredstva za investicije visokošolskega zavoda se določijo v skladu z letnim načrtom ravnanja s stvarnim premoženjem visokošolskega zavoda in sprejetim proračunom. Sredstva za investicijsko vzdrževanje in opremo se določijo s sklepom ministra, pristojnega za visoko šolstvo, na podlagi sprejetih meril ministrstva.

V okviru razvojnega stebra financiranja se zagotavljajo sredstva za naloge, s katerimi se spodbuja raznovrstnost, internacionalizacijo, kakovost visokošolskih zavodov ter razvoj socialne razsežnosti. Ta sredstva se dodeljujejo prek letnih javnih razpisov.

V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in Uredbo o sofinanciranju doktorskega študija se iz državnega proračuna lahko sofinancira tudi doktorski študij. Sofinanciranje doktorskega študija poteka tudi prek shem za mlade raziskovalce, ki jo vodi pristojna agencija.

Država subvencionira tudi bivanje študentov v javnih in zasebnih zavodih, pri drugih pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob.

Na podlagi Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti se sredstva za financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti zagotavljajo v državnem proračunu in iz drugih virov. Zagotavljajo se za raziskovalne in infrastrukturne programe ter raziskovalne in razvojne projekte, usposabljanje in razvoj raziskovalnih in razvojnih kadrov, mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje, promocijo raziskovalne in razvojne dejavnosti, financiranje znanstvenega publiciranja in komuniciranja in posamezne druge namene.

Finančna avtonomija in nadzor

Finančna avtonomija in nadzor v višjem šolstvu

Višje strokovne šole same pripravljajo svoje poslovne in razvojne načrte za dve proračunski leti vnaprej. O njihovem uresničevanju poročajo ministrstvu, pristojnemu za izobraževanje, za vsako preteklo proračunsko leto. Z letnim delovnim načrtom podrobneje opredelijo organizacijo študijskega dela, oblikovanje študijskih skupin, dodatne aktivnosti v študijskem letu ter svoje razvojne usmeritve. Pri tem ne smejo presegati predpisane oziroma dovoljene dnevne in tedenske študijske obremenitve študenta. Upoštevati morajo vse druge predpise, povezane z velikostjo skupin študentov, oblikami študijskega dela, varnostjo in zdravjem.

Svet šole ali strateški svet, odvisno od organiziranosti šole, sprejema razvojni program šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, sprejema finančni načrt in zaključni račun šole. Ravnatelj pa naštete dokumente pripravlja in je po sprejetju odgovoren za njihovo uresničevanje.

Skupnost višjih strokovnih šol ima naloge zlasti pri: razvoju višjega šolstva, pripravi programov za zaposlovanje diplomantov in spremljanju zaposlovanja, sodelovanju s strokovnimi sveti, komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov, delodajalci, ministrstvi, visokošolskimi zavodi ter z mednarodnimi združenji.

Finančni nadzor nad porabo nakazanih sredstev opravlja ministrstvo za izobraževanje na podlagi letnih poročil višjih šol. Nadzor nad izpolnjevanjem določb zakona izvaja šolska inšpekcija. Nadzor nad izvajanjem pravic študentov, ki se praktično izobražujejo pri delodajalcu, izvaja inšpekcija, pristojna za delo. Nadzor nad porabo javnih sredstev nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije.

Finančna avtonomija in nadzor v visokem šolstvu

Zaradi integralnega (lump sum) načina financiranja imajo visokošolski zavodi precejšnjo finančno avtonomijo. Visokošolski zavod namreč razporeja letna sredstva za študijsko dejavnost po pravilih, ki jih sprejme sam. Ministrstvo mora s temi pravili le seznaniti. Kontrolo nad namensko porabo sredstev za opravljanje javne službe opravljajo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna in Računsko sodišče Republike Slovenije.

V skladu s finančnimi predpisi (in podrobnejšimi navodili finančnega ministrstva ter ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo) visokošolski zavod vsako leto pripravi letni program dela, ki ga sestavljata program dela in finančni načrt, o opravljenem delu pa letno poročilo, sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov, pojasnil k izkazom in poslovnega poročila. Letno poročilo in letni program dela morata biti objavljena na spletnih straneh visokošolskega zavoda.

Šolnine in drugi prispevki

Višješolski zavodi

Javne višje strokovne šole in višje šole s koncesijo ne smejo zaračunavati šolnin za redni študij. Šolnine smejo zaračunavati le za študij po programih, ki se ne financirajo iz javnih sredstev, in za izredni študij. Študenti ob vpisu plačajo stroške vpisnine, ki se ponavadi porabi za poplačilo učne literature, indeks in izpitno dokumentacijo, zaščitne obleke in uniforme, ekskurzije in terenske vaje. Minister s pravilnikom določa najvišje dovoljene cene za storitve, ki jih višje šole zaračunavajo študentom.

Izredni študenti višješolskih strokovnih programov plačajo do 15.000 šolnine za en letnik na prvi oziroma drugi stopnji. Šolnine dvoletnih višješolskih programov znašajo od 1.000 do 3.200 evrov (National Student Fee and Support Systems in European Higher Education, 2022/23).

Visokošolski zavodi

Državljani Republike Slovenije šolnine praviloma ne plačujejo, razen za:

• redni študij po študijskih programih prve in druge stopnje, ki jih izvajajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi na študijskih programih s koncesijo, če imajo že doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, oziroma še nimajo dosežene izobrazbe, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, in jim je prenehal status študenta v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, na prejšnjem študijskem programu;

• redni študij po študijskih programih prve in druge stopnje, ki jih izvajajo zasebni visokošolski zavodi na študijskih programih brez koncesije;

• izredni študij po študijskih programih prve in druge stopnje;

• študij po študijskih programih tretje stopnje ter

• študij po študijskih programih za izpopolnjevanje.

Študenti plačujejo šolnino za študij po študijskih programih tretje stopnje na javnih visokošolskih zavodih, razen če je sofinanciranje tega študija že zagotovljeno v proračunu Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo.

Tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva, ki se izobražujejo na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, plačujejo šolnino v skladu s predpisi, ki urejajo študij tujcev.

Višina šolnine se določi v skladu s Pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu, ki ga izda minister. Z njim so določeni elementi za izračun stroškov za letnik študijskega programa prve, druge in tretje stopnje in za študijske programe za izpopolnjevanje, kot so:

• stroški dela za plače, vključno s prispevki in drugimi dajatvami delodajalca iz plač, ter drugi osebni prejemki v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja,
• materialni stroški, ki obsegajo sredstva za izdatke za blago in storitve,
• amortizacija opreme in objektov, potrebnih za izvedbo študijskega programa.

Pri izračunu se upoštevajo elementi oziroma stroški, za katere se sredstva ne zagotavljajo iz javnih virov.

Šolnina se plačuje za vsako študijsko leto posebej, za študijske programe za izpopolnjevanje pa za čas, kolikor trajajo.

Javni visokošolski zavodi lahko za redni in izredni študij študentu zaračunavajo naslednje prispevke:

• stroške nadaljnjih izpitov pri istem predmetu v skladu s pravili visokošolskega zavoda,

• stroške komisijskih izpitov,

• stroške, povezane z izvajanjem študijskega programa na terenu in strokovnih ekskurzijah (prevoz, namestitev ipd.),

• članarino za visokošolske knjižnice,

• druge prispevke za študij v delu, ki niso nujni za izvedbo študijskega programa (uporaba informacijsko-komunikacijske opreme, interesne dejavnosti študentov ipd.).

Študentu se lahko določi tudi varščina za poplačilo morebitne škode.

Javni visokošolski zavodi za redni in izredni študij ne smejo zaračunavati vpisnih stroškov (stroški izbirnih postopkov, vpisna dokumentacija, indeks, študentska izkaznica ipd.).

Zasebni visokošolski zavodi lahko za redni in izredni študij zaračunavajo tudi vpisne stroške (stroški izbirnega postopka, študentske izkaznice, vpisne dokumentacije ipd.).

Prispevki se študentom zaračunajo po dejanskih materialnih stroških, ki jih imajo visokošolski zavodi.

Finančna pomoč družinam, ki imajo študente

je opisana v Gmotna pomoč družinam.

Finančna pomoč študentom

Bivanje študentov višjih šol v dijaških domovih in subvencije za njihove prevoze je urejeno tako kot za dijake. Subvencije, ki jih država daje dijakom za bivanje v dijaških domovih, pripadajo tudi študentom višjih šol. Subvencije za prevoze pripadajo tudi študentom pod enakimi pogoji kot dijakom.

Država subvencionira bivanje visokošolskih študentov v institucijah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob. Pri tem upošteva učno oziroma študijsko uspešnost, materialni položaj, oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija ter socialne in zdravstvene razmere študenta. Subvencija se dodeljuje tudi za spremljevalca študenta invalida, če je do njega upravičen v skladu s posebnimi predpisi, za partnerico ali partnerja študentke ali študenta z otrokom ter za otroka študentke ali študenta. Subvencija znaša najmanj 20 % povprečne mesečne cene bivanja. Zagotavlja se za 12 mesecev na leto oziroma za bivanje pri zasebnikih 10 mesecev na leto in se za vsako študijsko leto na novo preračuna.

Subvencije za prevoze so urejene v Zakonu o prevozih v cestnem prometu. Pravico lahko uveljavljajo dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki bivajo najmanj 2 km od izobraževalne ustanove. Subvencionirana vozovnica je namenjena tistim upravičencem, ki se dnevno vozijo od kraja bivanja do kraja izobraževanja. Subvencioniranje prevoza ureja ministrstvo, pristojno za promet.

Zakon o subvencioniranju študentske prehrane – za njegovo izvajanje je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – določa, da so vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji ter niso zaposlene, upravičenci do subvencionirane študentske prehrane. Med upravičence spadajo tudi vsi študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov v Republiki Sloveniji opravljajo študijske obveznosti. Upravičenci imajo pravico do enega subvencioniranega obroka za vsak delovni dan, študenti s posebnimi potrebami ter študenti starši pa imajo pravico do deset dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Subvencija pripada tudi študentovemu (študentkinemu) otroku. V študijskem letu 2023/24 je subvencija za obrok študentske prehrane 3,86 EUR.

Po Zakonu o štipendiranju – tudi za izvajanje tega zakona je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije – se v Sloveniji podeljujejo naslednje štipendije: ­

• državne (za materialno deprivilegirane študente), ­
• kadrovske (pomoč pri pridobivanju izobrazbe za opravljanje določenih poklicev), ­
• Zoisove (za nadarjene študente), ­
• štipendije za deficitarne poklice,
• štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu ter ­
• štipendije Ad futura (za izobraževanje v tujini in za izobraževanje tujih državljanov v Sloveniji; za študijske obiske v tujini; za tekmovanja v tujini).

Med dodeljenimi štipendijami je vedno največ državnih, sledijo jim Zoisove in kadrovske štipendije, delež preostalih je manjši. V študijskem letu 2021/22 je prejemalo državno štipendijo 46,7 % rednih študentov 1. stopnje in 24,3 % rednih študentov 2. stopnje ter Zoisovo štipendijo 3 % rednih študentov 1. stopnje in 5,5 % rednih študentov 2. stopnje.

Prejemniki državne štipendije so lahko tudi mladoletni dijaki. Posamezniki lahko štipendije tudi kombinirajo, s čimer lahko povečajo končni znesek. Prožnejši sistem posameznika spodbuja k aktivnejšemu pristopu do načrtovanja svojega izobraževanja in svoje poklicne oziroma karierne poti. Štipendije se podeljujejo za študij v programih 1. in 2. stopnje. Za študijske programe 3. stopnje so na voljo samo štipendije Ad futura, ki so namenjene mednarodni mobilnosti.

Finančne podpore za mobilnost

Za internacionalizacijo slovenskega visokošolskega prostora – ta je kot cilj navedena v vseh strateških dokumentih, zlasti v Nacionalnem programu visokega šolstva – je mednarodna mobilnost posebnega pomena. Za mobilnost študentov in učiteljev so namenjena tudi finančna sredstva.

Posebne štipendije za ta namen, npr. za plačilo šolnine dodiplomskega ali podiplomskega študija ter življenjskih in študijskih stroškov si je mogoče pridobiti pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Iz tega sklada se lahko sofinancira tudi krajše raziskovalno sodelovanje slovenskih doktorskih študentov v tujini, krajši študijski obiski v tujini, in sicer za del študija, ki se kot opravljena obveznost prizna na slovenskem visokošolskem zavodu, pa tudi pedagoško ali raziskovalno sodelovanje tujih gostujočih strokovnjakov (učiteljev ali raziskovalcev) na visokošolskih ali raziskovalnih institucijah v Sloveniji.

Za študij v tujini so prenosljive tudi državne in Zoisove štipendije (in v tem primeru so praviloma višje) ter kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo delodajalci in se prek enotnih regijskih shem lahko sofinancirajo iz javnih sredstev in sredstev Evropskega socialnega sklada.

Največji del sredstev za mobilnost študentov in učiteljev pa se zagotavlja prek programov EU, predvsem programa Erasmus+, ter prek programa Ceepus in drugih dvostranskih sporazumov.

Poročilo omrežja Eurydice Nacionalni sistemi študentskih prispevkov in pomoči

Več podatkov o študentskih prispevkih in pomoči lahko najdete v vsakoletnem poročilu omrežja Eurydice Nacionalni sistemi študentskih prispevkov in pomoči National Student Fee and Support Systems in European Higher Education 2022/23 (ang.). Poleg primerjalnega pregleda študentskih prispevkov (šolnin, administrativnih taks ipd.) in pomoči študentom v posameznem akademskem letu, prinaša poročilo tudi nacionalne opise sistemov prispevkov rednih študentov in pomoči, ki so jim na voljo tako za študente visokošolskih in višješolskih študijskih programov.

Zasebno višješolsko in visokošolsko izobraževanje

Zasebno višješolsko izobraževanje

Večina zasebnih višjih šol se v celoti financira iz zasebnih virov – šolnin. Te višje šole imajo status institucij zasebnega prava in same odločajo o pravilih financiranja. Zakonodaja zasebnim višjim šolam predpisuje le: ­

• minimalne kadrovske pogoje za ustanovitev, ­
• akreditacijo programa, ­
• pridobitev soglasja Strokovnega sveta za predavatelje (licenca), ­
• vpis v razvid pri ministrstvu za šolstvo.

Na višjih šolah, ki se v celoti financirajo iz šolnin, poteka samo izredni študij. Šolnine so nižje od cene programa na študenta, ki bi veljale za redni študij. Študenti jih navadno plačujejo v obrokih. Izredni študenti, ki niso zaposleni in niso prijavljeni kot iskalci zaposlitve, imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja ter drugih ugodnosti in pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje).

V študijskem letu 2023/24 sta bili v Sloveniji dve zasebni višji šoli s koncesijo za dva študijska programa. Financirata se na enak način kot programi višjih šol.

Zasebno visokošolsko izobraževanje

Od uvedbe Zakona o visokem šolstvu leta 1993 visokošolske študijske programe lahko izvajajo tudi zasebne visokošolske institucije. Za njihovo ustanavljanje in delovanje veljajo vsa določila iz Zakona o visokem šolstvu. Študijski programi morajo biti akreditirani, na enak način kot v javnih visokošolskih institucijah poteka notranja in zunanja evalvacija, enaka pravila veljajo tudi za študente in učitelje. Od javnih visokošolskih zavodov se razlikujejo le po financiranju. Zasebnim visokošolskim zavodom, ki jim je bila podeljena koncesija, država namenja sredstva za študijsko in obštudijsko dejavnost. Sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje ne prejemajo, lahko pa se prek posebnih razpisov potegujejo za sofinanciranje razvojnih nalog. Te lahko prejmejo tudi zasebni visokošolski zavodi brez koncesije.