Usmeritve za mednarodno sodelovanje Republike Slovenije v izobraževanju so zapisane v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011).

Osnovne vidike mednarodne razsežnosti opredeljujejo tudi področni zakoni. Temeljni zakon, Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, navaja, da je ustvarjanje možnosti za sodelovanje pri evropskem povezovanju eden izmed temeljnih ciljev izobraževalnega sistema v Sloveniji in zato spada med prednostne naloge nadaljnjega razvoja.

Na ravni šolskega izobraževanja predmetni učni načrti ter izobraževalne dejavnosti, ki iz njih izhajajo, vključujejo vsebine, ki se nanašajo na evropsko povezovanje, zgodovino, geografijo in kulturo, razumevanje različnih kultur, medkulturnost in globalno učenje.

Posebna pozornost nacionalne politike je usmerjena k internacionalizaciji v višjem strokovnem in visokošolskem izobraževanju. Internacionalizacija je eden izmed ukrepov doseganja zastavljenih ciljev Strategije višjega strokovnega izobraževanja v Republiki Sloveniji za obdobje 2020-2030. Internacionalizacija je med poglavitnimi prednostnimi nalogami tudi v Resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030, sprejeti marca 2022. Na področju internacionalizacije so opredeljeni štirje strateški cilji:

1. povečati stopnjo vključenosti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov v skupni evropski visokošolski prostor ter internacionalizacije kurikulumov;
2. povečati vključenost Slovenk in Slovencev, ki živijo v tujini, v slovenski visokošolski sistem;
3. povečati stopnjo in kakovost dohodne mobilnosti na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih;
4. povečati stopnjo in kakovost odhodne mobilnosti študentk in študentov ter zaposlenih v visokem šolstvu.

Vlada RS je marca 2023 sprejela Strategijo internacionalizacije visokega šolstva in znanosti v Republiki Sloveniji do 2030. V njej so opredeljeni prednostni cilji internacionalizacije visokega šolstva, ki se nanašajo na tri ključna področja:

1. aktivna vključenost slovenskega visokega šolstva v EU in evropski prostor;
2. internacionalizacija doma;
3. mednarodna mobilnost študentk in študentov.

Osnovni cilj pri povezovanju Slovenije z visokošolskimi in drugimi institucijami znotraj EU ter z državami, vključenimi v bolonjski proces, je zagotavljati mednarodno primerljivo raven kakovosti vseh vidikov slovenskega visokega šolstva. Za spodbujanje aktivnega vključevanja visokošolskih zavodov v evropske pobude in zavezništva, kot je pobuda Evropske univerze, prispeva nacionalna pobuda Platforma znanja. Visokošolski zavodi lahko aktivno sodelujejo v okviru združenj (npr. EUA), se vključujejo v zavezništva in mreže visokošolskih inštitucij (npr. Evropske univerze, The Guild, Centri poklicne odličnosti ...), projekte mobilnosti in kratkoročne oblike sodelovanja, ter nadgrajujejo z dolgoročnimi strateškimi oblikami povezovanja.

Področje internacionalizacije doma - načrtno vključevanje mednarodnih in medkulturnih razsežnosti v formalni ali neformalni kurikulum za vse študentke in študente znotraj domačih oziroma »nacionalnih« učnih okolij - je v Resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030 podprto z ukrepom »izvedba ambiciozne in strateške internacionalizacije kurikuluma«.

Pri mednarodni mobilnosti študentk in študentov je poudarek na doseganju visoke kakovosti ravni vseh vidikov mobilnosti. Poleg semestrske študentske izmenjave se spodbujajo tudi krajše oblike izmenjav (priprava seminarjev ali zaključnih nalog, ekskurzij, krajše prakse, poletne/zimske šole, tečaji tujih jezikov in podobno), ki so zaradi svoje narave dostopnejši širšemu krogu in zato bolj inkluzivne. Posebna pozornost je namenjena:

• obveščanju o študiju v Sloveniji in privabljanju Slovencev v zamejstvu in po svetu (štipendije, ločena prosta vpisna mesta);
• večji prilagodljivosti pri naboru možnih predmetov na izmenjavah, sprotnemu spremljanju, s ciljem odpraviti ovire za celovito priznanje študijskega obdobja in pridobljenih kreditnih točkah (ECTS) v času mobilnosti;
• povečanju odhodne mobilnosti, kjer je mobilnost lahko del kurikuluma (ang. Mobility window), pri kratkoročni mobilnosti ob skrbi za zagotovitev možnosti in ustreznih razmer tudi manj zastopanim/neprivilegiranim skupinam študentk in študentov (druga in tretja stopnja študija);
• z različnimi ukrepi (vključevanje v obštudijske dejavnosti in podobno) pri dohodni mobilnosti mednarodnim študentkam in študentom omogočiti enako študijsko izkušnjo kot domačim;
• zagotavljanju ustreznih razmer za večjo dohodno mobilnost odličnih mednarodnih študentk in študentov za ustvarjanje možnosti za njihovo vključitev na trg dela pri dolgoročni mobilnosti (druga in tretja stopnja študija).

Nacionalne prednostne naloge in usmeritve s področja mobilnosti in internacionalizacije so usklajene z evropskim strateškim okvirom sodelovanja na področju izobraževanja »Izobraževanje in usposabljanje 2022 in 2023«, cilji kopenhagenskega procesa itn. ter so podprte z vsebinskimi in strokovnimi projekti drugih dvostranskih, regionalnih ter večstranskih povezav. Posebno vlogo ima sodelovanje s ključnimi multilateralnimi organizacijami, kot so Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD, Svet Evrope in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – UNESCO.

Dejavnosti v okviru programa Erasmus+, bilateralnih programov sodelovanja in multilateralnih povezav skupaj z razvojnimi projektnimi dejavnostmi, sofinanciranimi iz Evropskih socialnih skladov, dajejo oporo izobraževalnim reformam v Sloveniji. Dejavnosti vključujejo vse deležnike, od posameznikov do institucij, lokalne oblasti in nacionalno raven oz. sistem. V programih mobilnosti vsako leto sodeluje okoli 1.000 učiteljev in članov strokovnega osebja, preko 3.000 študentov in 2.000 dijakov. Vsi skupaj so glavni pobudniki in nosilci mednarodnega sodelovanja v programih EU in spodbujajo reforme »od spodaj navzgor«.

Za uresničevanje ciljev mednarodnega sodelovanja slovenskega izobraževalnega prostora je Vlada RS imenovala Center Republike Slovenije kot mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) za nacionalno agencijo za izvajanje evropskih programov na področju izobraževanja in usposabljanja. V obdobju 2021 do 2027 je to program Erasmus+.

CMEPIUS skrbi tudi za mobilne raziskovalce preko evropske mreže EURAXESS, dvostranske štipendijske sheme, srednjeevropski program izmenjave v univerzitetnem študiju (CEEPUS) in upravljanje evropske akcije e-Twinning. Prav tako sodeluje pri izvajanju pobude Evropsko jezikovno priznanje, ki je sedaj del programa Erasmus+, kot nacionalna točka skrbi za evropsko platformo izobraževanja odraslih. Od leta 2015 dalje CMEPIUS skrbi tudi za pobudo in spletno platformo Study in Slovenia.

Dodatno Slovenija spodbuja mednarodno mobilnost tudi v sklopu programov Ad futura, s katerimi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije na različne načine štipendira in sofinancira mednarodno mobilnost dijakov, študentov in strokovnjakov.