Mobilnost študentov

Povečanje mobilnosti študentov je eden od temeljnih ciljev slovenske strategije internacionalizacije visokega šolstva. S pomočjo spodbud mednarodnih in nacionalnih programov se je od leta 2008/09 postopoma povečeval delež študentov, ki so odšli na mobilnost v tujino, in delež tujih študentov, ki so vključili v slovenski visokošolski prostor z namenom opravljanje nekaterih študijskih obveznosti, t. i. kreditno mobilnost.

Programi, ki spodbujajo mobilnost

Erasmus+

Vodilni evropski program na področju izobraževanja in usposabljanja, Erasmus+, je v največji meri namenjen podpori projektom mobilnosti v višjem in visokem šolstvu. Prek njega steče največ študentskih mobilnosti v in iz Slovenije.

Program Erasmus+ študentom nudi možnost, da del študijskih obveznosti (mobilnost za namen študija) ali praktično usposabljanje (mobilnost za namen prakse) opravijo v programskih državah Erasmus+ in partnerskih državah. Študent lahko v tujino za namen študijske mobilnosti ali na praktično usposabljanje odide za najmanj 2 do največ 12 mesecev na vsaki stopnji študija. Obdobje fizične mobilnosti v tujini lahko študent kombinira z izvedbo virtualne mobilnosti, do skupnega trajanja največ 1 leto, pri čem virtualni del mobilnosti ni financiran s sredstvi Erasmus+ in se ne šteje v kvoto Erasmus+ statusa. Od leta 2014 lahko na praktično usposabljanje v roku 1 leta po zaključku dodiplomskega in/ali podiplomskega študija odidejo tudi t. i. mladi diplomanti.

Večino programov mobilnosti študentov v Sloveniji izvaja Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS (Javni sklad) vsako leto nameni dodatna sredstva za študente v okviru programa Erasmus+. Študentje tako prejmejo dodatek k svoji mesečni Erasmus+ dotaciji, kar omogoča širši dostop do mednarodne mobilnosti.

Erasmus Mundus

Erasmus Mundus od leta 2014 predstavlja sestavni del programa Erasmus+, in sicer pod imenom Skupni magistrski študij Erasmus Mundus (Erasmus Mundus Joint Master Degree). Ukrep Erasmus Mundus je namenjen spodbujanju odličnosti in internacionalizacije terciarnih izobraževalnih institucij po vsem svetu prek študijskih programov – na ravni magistrskega študija –, ki jih skupaj izvajajo in priznavajo terciarne izobraževalne institucije s sedežem v Evropi ter so odprti za institucije v drugih državah sveta. Omogoča študentom iz vseh držav sveta, tudi slovenskim, da kandidirajo za pridobitev štipendije Erasmus Mundus za študij v enem od uglednih mednarodnih skupnih študijskih programov, ki ga razvije in izvaja konzorcij evropskih in tudi neevropskih univerz.

Prednost takšnih programov je, da študent v času trajanja magistrskega študijskega programa (od 2 do 4 semestrov) zamenja 2 do 3 univerze oz. izobraževalne institucije. Taka oblika izvedbe programa študija izboljšuje kakovost študija, študentu pa omogoča poglobitev specifičnega znanja ter ga seznanja z različnimi kulturnimi okolji in družbami. Mobilnost je v teh programih obvezni del študija.

Del programa Erasmus Mundus, ki je do leta 2013 nudil vpis tudi v skupne doktorske študijske programe, se nadaljuje v okviru programa Evropske unije (EU) za raziskave in inovacije aktivnost Marie Skłodowska-Curie.

CEEPUS

Slovenija je ena od ustanovnih članic (1994) programa CEEPUS – Srednjeevropskega programa za izmenjavo študentov in profesorjev (Central European Exchange Programme for University Studies). Do aprila 2025 poteka CEEPUS III, nato ga nasledi CEEPUS IV. Temeljna načela za izvajanje programa in njegova vsebina so podobna programu Evropske skupnosti.

Program omogoča enakopravno partnerstvo med članicami in z meduniverzitetnimi mrežami ter s štipendijami prispeva k uresničevanju cilja EU – večji mobilnosti. Dodana vrednost je njegova regionalnost, saj omogoča enakopravno partnerstvo, sodelovanje in izmenjave tudi z državami, ki (še) niso članice EU.V meduniverzitetnih mrežah omogoča krajše mobilnosti od 1 do 2 mesecev in daljše mobilnosti od 3 do 10mesecev za študente ter kratkoročne 5 do 10 dnevne mobilnosti profesorjev, toda ob pogoju, da je študijska izmenjava ovrednotena in priznana na domači instituciji. Mreže med seboj izvajajo študentske in profesorske mobilnosti, organizirajo poletne ali zimske šole, ekskurzije, nastajajo strokovni članki in prispevki, različni izdelki, mednarodno somentorstvo pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. Od uveljavitve prvega sporazuma leta 1994 pa se je v okviru programa izmenjalo že več kot 82.000 študentov in profesorjev.

Države članice programa CEEPUS so Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo, Madžarska, Severna Makedonija, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija. Prednostna cilja za tretje programsko obdobje sta poudarek na skupnih študijskih programih na doktorski ravni in promocija sodelovanja v okviru Strategije EU za Podonavsko regijo. Naloge Nacionalnega urada za program CEEPUS v Sloveniji izvaja CMEPIUS.

Bilateralni sporazumi

Bilateralne sporazume o financiranju študijskih izmenjav za študijsko leto ima Republika Slovenija sklenjene z naslednjimi državami: Madžarsko, Italijo, Izraelom, Mehiko, Poljsko, Ljudsko Republiko Kitajsko, Slovaško, Švico, Srbijo, Nemčijo in Japonsko. Ti dvostranski sporazumi za slovenske študente predstavljajo tako možnost študijske izmenjave kot tudi možnost pridobitve štipendije preko razpisov tujih institucij.

Možnosti za študijske obiski študentov izven mednarodnih programov in bilateralnih shem

Na področju štipendiranja mednarodnih mobilnosti je osrednja institucija v državi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS (javni sklad). Štipendije Ad futura so namenjene izboljšanju strokovne usposobljenosti, zagotovitvi kadrov za razvoj in inovacije na različnih znanstvenih področjih ter prenosu znanja in dobrih praks, da se izboljša konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Z njimi se spodbuja izobraževanje Slovencev v tujini, tujcev v Sloveniji, študijske obiske v tujini, tekmovanja v tujini in sofinanciranje znanstveno-raziskovalne mobilnosti.

Z izvajanjem programa Fulbright podpirajo gostovanje doktorskih študentov ali podoktorskih raziskovalcev v ZDA ter ameriških državljanov za gostovanje v Sloveniji. Sofinancirajo podoktorsko izobraževanje oziroma raziskovanje na European University Institute (EUI).

Kratkoročne mobilnosti, ki niso umeščene v že obstoječe programe štipendiranja, pa javni sklad štipendira v okviru programa Štipendij za študijske obiske dijakov in študentov v tujini. Taka štipendija se dodeli študentu za obisk na tuji ustanovi, ki ga izobraževalna ustanova, na kateri je študent v Sloveniji vpisan, vrednoti kot del obveznosti izobraževalnega programa. S programom javni sklad spodbuja samoiniciativnost študentov pri iskanju in vzpostavljanju novih priložnosti za mobilnost izven ustaljenih okvirov in programov skladno z njegovimi študijskimi interesi.

Javni sklad v okviru razvojnih dogovorov vsako leto razpiše tudi štipendije za podiplomski študij državljanov držav Zahodnega Balkana (ciljne regije v okviru strategije internacionalizacije). V sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve pa so razpisane štipendije za študij v Sloveniji tudi državljane različnih držav prejemnic razvojne pomoči, pri čemer se državljanstvo, področje in smer študija določita z vsakokratnim javnim razpisom.

Ministrstvo za kulturo vsako leto podeljuje štipendijo za izobraževanje v tujini na področju umetnosti in kulture. Razpis je običajno objavljen aprila na spletni strani ministrstva.

Dodiplomski, magistrski ali doktorski študentje, vpisanih na visokošolske zavode v Republiki Sloveniji pri slovenskih visokošolskih učiteljih, ki delujejo na akreditiranih izobraževalnih ustanovah v tujini bodo glede na razpis za sofinanciranje gostovanj slovenskih strokovnjakov iz tujine na slovenskih visokošolskih zavodih in raziskovalnih organizacijah ter študijskega oziroma znanstvenega obiska študentov v tujini, ki ga je objavil javni sklad v drugem sklopu razpisa, pridobili štipendije oz. sofinanciranje študijskih obiskov (stroški bivanja, potne stroške).

Podpora za celoten študij v tujini

Tiste študente, ki se odločijo, da bodo odšli na izobraževanje v tujino za pridobitev celotne stopnje izobrazbe, javni sklad podpira s programom Štipendij Ad futura za izobraževanje v tujini. Štipendije so na voljo za dodiplomski študij na področju naravoslovja, tehnike in zdravstva in podiplomski študij na vseh področjih razen umetnosti in kulture, namenjene pa so pokritju stroškov šolnine in življenjskih stroškov.

Vrednotenje in priznavanje pridobljenega znanja

Za priznavanje v tujini pridobljene stopnje izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja v Sloveniji je pristojna visokošolska institucija, na kateri želi kandidat izobraževanje nadaljevati. Za vrednotenje izobraževanja zaradi zaposlovanja v Sloveniji pa je pristojno MVZI, v okviru katerega deluje ENIC-NARIC center.

Postopki se vodijo po določbah Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja ter ob upoštevanju mednarodnih in nacionalnih predpisov in mednarodnih sporazumov o priznavanju izobraževanja, ki jih je Republika Slovenija ratificirala. Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja, ki je v Republiki Sloveniji nadomestil postopke nostrifikacije, je začel veljati leta 2004. Zaradi številnih sprememb šolskih sistemov in vpeljevanja bolonjskega sistema so bile potrebne spremembe zakona, predvsem določb o vrednotenju izobraževanja zaradi zaposlovanja. Spremenjen zakon je bil sprejet leta 2011.

V okviru programov Erasmus+ in CEEPUS je podlaga za priznavanje v času mobilnosti pridobljenih učnih izidov in opravljenih obveznosti študijski sporazum med matično institucijo, institucijo gostiteljico in študentom. Sporazum se podpiše pred odhodom in ta natančno določa, katere vsebine bo študent študiral v tujini, katere obveznosti bo opravil in s kakšnim številom kreditnih točk so le-te ovrednotene. Za prakso sta obseg in vrsta dela opisana v sporazumu o usposabljanju, ki ga podpišejo vsi vpleteni: matična institucija, institucija gostiteljica, kamor študent odhaja na prakso in študent. Z uporabo enotnega sistema ECTS (European Credit Transfer and Accumulation System) ali primerljivega sistema je olajšan prenos kreditnih točk in priznavanje v tujini opravljenih obveznosti.

Mobilnost višješolskih in visokošolskih učiteljev

Povečanje mobilnosti slovenskih visokošolskih učiteljev in strokovnih sodelavcev v tujino je eden od strateških ciljev Strategije internacionalizacije visokega šolstva v Sloveniji.

Stremljenje k mobilnosti slovenskega visokošolskega osebja podpirajo Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih. Ti navajajo, da je poleg ustrezne bibliografije, dokazljivih navedkov v znanstveni literaturi ter pozitivnih ocen poročevalcev za izvolitev v naziv potrebno predložiti tudi dokazila o uspešnem sodelovanju v mednarodnem prostoru. Za izvolitev v naziv docent ali znanstveni sodelavec morajo kandidati predložiti dokazilo o aktivnem delovanju v mednarodnem prostoru. Med posebnimi pogoji za izvolitev v nazive izredni profesor ali višji znanstveni svetnik ter redni profesor ali znanstveni svetnik pa merila kot posebni pogoj navajajo tudi, da je kandidat po opravljenem doktoratu najmanj 3 mesece neprekinjeno raziskovalno ali pedagoško deloval na kakovostni tuji univerzi ali raziskovalni ustanovi.

Izmenjave visokošolskega osebja potekajo na osnovi mednarodnih programov kot sta Erasmus+ in CEEPUS, dvo- in večstranskih dogovorov, programov ali shem, ki jih koordinirajo bodisi izobraževalne institucije same ali njihove mednarodne pisarne.

Nacionalne spodbude za mobilnost visokošolskega osebja, sofinancirane iz Evropskega socialnega sklada

Med leti 2017 in 2023 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo in izvajalo dva javna razpisa, katerih namen je bil prvenstveno nuditi podporo pedagoškemu in strokovnemu izpopolnjevanju slovenskih visokošolskih učiteljev ter njihovemu povezovanju s pedagoškimi in raziskovalnimi kadri na tujih visokošolskih institucijah. V okviru prvega javnega razpisa je bilo na razpolago dobrih 1,8 milijonov evrov, v okviru drugega javnega razpisa javni razpis: Mobilnost slovenskih visokošolskih učiteljev 2018–2021 do 2,1 milijona evrov. Skupaj je bilo izvedenih 250 mobilnosti slovenskih visokošolskih učiteljev.

Med cilji strategije internacionalizacije visokega šolstva je tudi spodbujanje mobilnosti tujih visokošolskih učiteljev v Slovenijo. Slovenija prek različnih programov in ukrepov spodbuja povečanje števila gostujočih tujih strokovnjakov in visokošolskih učiteljev na slovenskih visokošolskih zavodih. Poleg evropskega programa Erasmus+, bilateralnih sporazumov in izmenjav prek mrež programa CEEPUS je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v okviru izvajanja ukrepov kohezijske politike objavilo dva javna razpisa Krajša in daljša gostovanja tujih strokovnjakov in visokošolskih učiteljev na slovenskih visokošolskih zavodih v letih 2016–2018 in Krajša in daljša gostovanja tujih strokovnjakov in visokošolskih učiteljev na slovenskih visokošolskih zavodih 2019–2022, ki je trajal do 2023, v skupni vrednosti dobrih 5,7 milijonov evrov. Namen razpisa je bilo vključevanje tujih strokovnjakov in visokošolskih učiteljev v neposredni pedagoški proces (predavanja, vaje, seminarje). V vseh letih izvajanja so slovenski visokošolski zavodi gostovali 686 tujih strokovnjakov in visokošolskih učiteljev.

Za podporo internacionalizaciji visokega šolstva je v letu 2023 (0,85 mio) Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS objavil razpis za sofinanciranje gostovanj slovenskih strokovnjakov iz tujine na slovenskih visokošolskih zavodih in raziskovalnih organizacijah ter študijskega oziroma znanstvenega obiska študentov v tujini. Prvi sklop razpisa v vrednosti 0,75 mio EUR je namenjen spodbujati gostovanja slovenskih strokovnjakov, ki že dlje časa delujejo v tujini, na slovenskih visokošolskih zavodih v trajanju od enega do dvanajst mesecev. Sofinancirani bodo neposredni stroški gostujočega strokovnjaka v višini 5.400 EUR mesečno z enkratnimi povratnimi potnimi stroški potovanja.

Med cilji strategije internacionalizacije visokega šolstva je tudi spodbujanje mobilnosti tujih visokošolskih učiteljev v Slovenijo. Slovenija prek različnih programov in ukrepov spodbuja povečanje števila gostujočih tujih strokovnjakov in visokošolskih učiteljev na slovenskih visokošolskih zavodih.

Mednarodni programi za spodbujanje mobilnosti višješolskih in visokošolskih učiteljev

Evropski program Erasmus+ je vidnejši in vodilni program za mobilnost predavateljev in strokovnega osebja v visokem in višjem strokovnem šolstvu. Predavatelji imajo v okviru projekta mobilnosti možnost, da na visokošolski instituciji v eni od programskih ali partnerskih držav v okviru kratkoročne mobilnost, ki traja od 2 dni (5 dni iz partnerskih držav in v njih) do 2 mesecev, opravijo vsaj 8 ur predavanj. Strokovno osebje in predavatelji pa lahko svoje kompetence v okviru različnih vrst usposabljanj (udeležba na mednarodnem tednu v tujini, sledenje na delovnem mestu, udeležba na delavnici, študijski obisk) okrepijo tudi v okviru 2-dnevne do 2-mesečne mobilnosti na kateri koli instituciji v tujini, ki jim lahko ponudi znanja in izkušnje, ki jih potrebujejo za izboljšanje kakovosti svojega dela ter profesionalni in osebni razvoj. 

V okviru programa Erasmus+ so visokošolski učitelji in ostalo strokovno osebje med leti 2014 in 2020 odšli na 5231 mobilnosti (2504 za poučevanje in 2727 za usposabljanje). V okviru programa Erasmus+ (2021 do 2027) se je do marca 2024 večina visokošolskih učiteljev in ostalega osebja udeležila mobilnosti za usposabljanje (1213) in nekoliko manj mobilnosti za poučevanje (673).

CEEPUS je regionalni program, ki tudi visokošolskim učiteljem omogoča izmenjave (od tedenske do mesečne) z izvedbo gostujočih predavanj na visokošolskih institucijah držav članic, ki vključujejo 6-urno pedagoško obveznost za vsakih 5 delovnih dni mobilnosti. Program deluje na osnovi mrež (Network). Mrežo na podlagi podobnega ali komplementarnih študijskih vsebin oblikujejo posamezne univerze, fakultete ali njihovi oddelki.

Finančna nadomestila

Na podlagi razpisov je možno pridobiti finančno dotacijo, ki obsega podporo za potne stroške in dotacijo za individualno podporo za sofinanciranje stroškov bivanja. Podpora za potne stroške je odvisna od razdalje med krajem sedeža domače institucije prijavitelja in krajem izvajanja aktivnosti. Dotacija za individualno podporo je odvisna od države, kjer se mobilnost izvaja. Osebje, ki se odloči za zeleno potovanje, lahko po potrebi prejme dodatno individualno podporo za kritje stroškov za povratno pot.

Priznavanje in spremljanje opravljenih aktivnosti visokošolskega osebja v okviru programa Erasmus+

Z dodelitvijo Erasmus+ listine za terciarno izobraževanje 2021-2027 se institucije zavezujejo, da bodo zagotovile, da se osebju priznajo aktivnosti poučevanja in usposabljanja, opravljene med mobilnostjo, na podlagi sporazuma o mobilnosti in v skladu z institucionalno strategijo.