2026

Prenova višješolskega izobraževanja

Februarja 2026 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju. Spremembe se med drugim nanašajo na zagotavljanje izobraževanja pod enakimi pogoji, uvajanje mikrodokazil, skupne študijske programe, transnacionalno izobraževanje, zagotavljanje kakovosti pri izvajanju višješolske dejavnosti, študijske programe za izpopolnjevanje in druge oblike učenja ter izvrševanja nadzora nad izvajanjem višješolske dejavnosti.

Izobraževanje pod enakimi pogoji

S spremembo Zakona o višjem strokovnem izobraževanju se med drugim določa, da se na višjih strokovnih šolah v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije lahko izobražujejo tudi Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja ter tuji državljani držav, ki niso članice Evropske unije, ob uporabi načela vzajemnosti ali pod pogojem, da so v Republiki Sloveniji dokončali srednješolsko izobraževanje in opravili maturo.

Mikrodokazila

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju uvaja in ureja novo področje mikrodokazil. Mikrodokazila pomenijo zapis učnih izidov, ki jih posameznik doseže z učenjem v sklopu krajših izobraževanj in usposabljanj, ovrednotenim z Evropskim prenosnim kreditnim sistemom (ECTS) in pridobi mikrodokazilo v obliki javne listine. Te programe oblikuje in sprejme višja strokovna šola, postopki izvajanja in evalvacije se preverjajo vzorčno ob rednih postopkih zunanje evalvacije višje strokovne šole, ki jih izvaja Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazil ne pomenijo izvajanja študijskih programov po tem zakonu oziroma opravljanja z njimi določenih študijskih obveznosti, ampak so namenjena pridobitvi posebnega znanja, spretnosti in kompetenc, ki ustrezajo družbenim, osebnim, kulturnim potrebam ali potrebam trga dela ter temeljijo na zagotavljanju kakovosti v skladu z dogovorjenimi standardi v ustreznem sektorju ali na ustreznem področju dejavnosti.

Študijski programi za izpopolnjevanje in druge oblike učenja

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju med drugim določa, da lahko šole poleg študijskih programov za izpopolnjevanje organizirajo tudi različne oblike neformalnega učenja, če to ne ovira izvajanja višješolskih študijskih programov.

Skupni študijski programi

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju dopolnjuje določbo o skupnih študijskih programih, ki jih šole iz Republike Slovenije izvajajo z eno ali več šolami iz Republike Slovenije (slovenski študijski programi) ali iz tujine (mednarodni študijski programi). Predlog med drugim po novem določa, da se lahko šole dogovorijo, da namesto skupne diplome podelijo vsaka svojo diplomo. Sporazum mora vsebovati tudi dokazila, da je mednarodni skupni študijski program ustrezno priznan oziroma akreditiran v državi, iz katere izhaja višja strokovna šola. Kot velja za vse izvajalce študijskih programov, morajo biti tudi izvajalci skupnih študijskih programov pred začetkom izvajanja vpisani v razvid, skupni študijski programi pa javno objavljeni pred sprejemom razpisa za vpis. Mednarodni študijski program pa mora biti pred začetkom izvajanja v Republiki Sloveniji akreditiran v matični državi, iz katere izhaja višja strokovna šola, ki sodeluje pri izvedbi tega programa in podeljevanju diplome.

Transnacionalno izobraževanje

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju po vzoru visokošolske zakonodaje uvaja in ureja tudi področje višješolskega transnacionalnega izobraževanja. Višješolsko transnacionalno izobraževanje po zakonu zajema vse oblike izobraževanja, kjer se študijski programi, oblikovani po evropskih načelih kratkih visokošolskih programov, izvajajo v celoti ali njegovi posamezni deli v drugi državi kot je sedež nosilca programa. V Sloveniji se lahko to izobraževanje izvaja na podlagi pogodbe med domačo šolo, vpisano v razvid, in tujo institucijo, ki izvaja javnoveljavne programe. Tuji izvajalci lahko delujejo v Sloveniji, če njihovi programi ustrezajo nacionalnim merilom, kar na podlagi strokovnega mnenja pristojnega javnega zavoda ugotovi ministrstvo, pristojno za višje šole. Prav tako pa tuji programi ne smejo biti v nasprotju s cilji vzgoje in izobraževanja, ki jih določa zakon, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja. Listine, pridobljene v okviru teh programov, se obravnavajo kot tuje in so predmet postopka priznavanja. Podrobnosti o pogojih, pogodbah in postopkih določa minister, pristojen za višje šole, izvajanje pa mora prenehati, če preneha veljavnost akreditacije ali vpisa v razvid v državi izvora izvajalca.

Zagotavljanje kakovosti pri izvajanju višješolske dejavnosti

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju med razlogi za prepoved izvajanja višješolskega študijskega programa dodaja neizpolnjevanje standardov kakovosti, ki so opredeljeni v predpisih NAKVIS, kar ugotavlja inšpekcijski ali drug nadzorni organ oziroma NAKVIS.

Sprememba pristojnosti sveta zavoda

Med spremembami pristojnosti sveta zavoda, ki jih določa Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju, je tudi odprava obravnavanja zadev v primeru disciplinskega postopka in redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu šole. V zakonu je po novem tudi določeno, da svet šole imenuje in razrešuje direktorja javne višje strokovne šole s soglasjem ministra. V postopku imenovanja in razrešitve direktorja se smiselno uporablja postopek za imenovanje in razrešitev ravnatelja, ki ga določa zakon, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.

Sestava predavateljskega zbora

V skladu s spremembo Zakona o višjem strokovnem izobraževanju so po novem člani predavateljskega zbora lahko vsi strokovni delavci šole in ne le predavatelji te šole. V postopku imenovanja v naziv predavatelj pa bodo lahko odločali le predavatelji.

Imenovanje predavateljev

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju določa, da komisija za akreditacijo imenuje predavatelje višjih strokovnih šol v naziv predavatelj na predlog višjih strokovnih šol, in sicer v primeru prvega imenovanja v naziv predavatelj za posamezni predmet.

Izpis iz študijskega programa

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju med drugim določa, da se študentu, ki se do 15. oktobra v tekočem študijskem letu izpiše iz študijskega programa, v katerega je bil prvič vpisan, ne šteje, da je bil 1 leto vpisan v študijskem programu. Študent zato ne bo izgubil pravice do ponavljanja ali zamenjave programa v kolikor se bo naslednje študijsko leto ponovno vpisal v prvi letnik. Do sedaj za tovrstne primere ni bilo ustrezne pravne podlage v zakonu.

Nadzor nad izvajanjem višješolske dejavnosti

S spremembami Zakona o višjem strokovnem izobraževanju se med drugim jasneje razmejijo pristojnosti izvrševanja nadzora nad izvajanjem višješolske dejavnosti med ministrstvom, pristojnim za višje šolstvo, Inšpektoratom za šolstvo, Inšpektoratom za delo ter NAKVIS.

Druge razvojne usmeritve

Spodbude za profesionalni razvoj strokovnih delavcev

Februarja 2026 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za izbor in sofinanciranje programov profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2026/27. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Zagotovitev opreme IKT za vzgojno-izobraževalne zavode

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je januarja 2026 objavilo drugi poziv za pridobitev podatkov javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov o potrebah glede opreme informacijsko-komunikacijske tehnologije (opreme IKT), in sicer: prenosni računalnik tip 1 in prenosni računalnik tip 2. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Ustanovitev nove javne univerze v Novem mestu

Februarja 2026 je Državni zbor sprejel Odlok o ustanovitvi Univerze v Novem mestu. Pod okriljem četrte javne Univerze v Novem mestu se bodo združili:

• zdaj zasebna Univerza v Novem mestu in njene štiri članice (Fakulteta za zdravstvene vede, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za poslovne in upravne vede, Fakulteta za ekonomijo in informatiko),
• Fakulteta za industrijski inženiring (zdaj zasebni zavod),
• Fakulteta za informacijske študije (zdaj javni zavod),
• Fakulteta za organizacijske študije (zdaj zasebni zavod),
• Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto (zdaj javni zavod) ter
• Javni zavod Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto, ki bo pridružena članica nove univerze.

Na visokošolskih zavodih, ki bodo združili v javno Univerzo v Novem mestu, študira okrog dva tisoč študentk in študentov, ki bodo lahko s študijem nemoteno nadaljevali.

Uskladitev podzakonskih predpisov vezanih na novi Zakon o visokem šolstvu

Februarja 2026 sta bila v javni obravnavi nova Pravilnik o prilogi k diplomi v visokem šolstvu in Pravilnik o bivanju študentov, ki se sprejemata po novem Zakonu o visokem šolstvu (ZViS-1).

Februarja 2026 so bile sprejete dopolnitve in spremembe odlokov o ustanovitvi treh obstoječih javnih univerz (Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (OdPUL-1I), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (OdPUM-1M) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem (OdUUP-M)) zaradi uskladitve z novim Zakonom o visokem šolstvu (ZViS-1).

Januarja 2026 je Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) sprejela nove splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil po ZViS-1:

• Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih

• Merila za mednarodno sodelovanje v visokošolskem izobraževanju

• Merila za strokovnjake Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu

• Merila za kreditno vrednotenje po ECTS

• Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov

Vrednotenje in priznavanje izobraževanja

Februarja 2026 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (ZVPI-B). Novela zakona sledi potrebi po pripravi ustrezne pravne podlage zaradi povečanega števila razseljenih oseb in težnje k elektronskemu poslovanju. Novela med drugim prinaša:

• vključitev e-poslovanja s prosilci in prosilkami v postopkih vrednotenja izobraževanja;
• dopolnitev postopka vrednotenja izobraževanja v primerih prosilcev, ki v postopek ne predložijo celotne zahtevane dokumentacije, v primerih, ko na osnovi celotne dokumentacije in vseh razpoložljivih virov informacij ni mogoče pripraviti mnenja in v primerih osebe s priznano mednarodno zaščito in prosilca za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, osebi z začasno zaščito v Republiki Slovenji, ter osebi s priznanim statusom repatriirane osebe in njihovim ožjim družinskim članom, ki jim je bila priznana pravica do repatriacije v Republiko Slovenijo, ki iz opravičljivih razlogov višje sile ne morejo predložiti celotne dokumentacije, pa je mogoče sestaviti sliko o opravljenem izobraževanju;
• uporaba tujega naslova v Republiki Sloveniji brez navedbe države izvora izobraževanja.

Vpis v visokošolsko izobraževanje

Vlada Republike Slovenije je marca 2026 dala soglasje k vsebini razpisov za vpis v magistrske študijske programe in razpisom za vpis v doktorske študijske programe za študijsko leto 2026/2027. Pri javnih univerzah so razpisi za vpis pripravljeni na podlagi načrtov izvajanja študijske dejavnosti za obdobje 2025–2028.

Za študijsko leto 2026/2027 so ponujena vpisna mesta za vpis v 1. letnik na 259 magistrskih študijskih programov. Visokošolski zavodi razpisujejo za redni študij za slovenske in EU državljane za študijsko leto 2026/2027 8.664 rednih vpisnih mest za vpis v 1. letnik (tj. 82 vpisnih mest več kot lani), medtem ko se nadaljuje trend zmanjševanja vpisnih mest za izredni študij. Prvič bosta razpisana dva nova interdisciplinarna magistrska študijska programa:

• Bioekonomika na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in
• Napredni inženirski materiali, ki ga na Univerzi v Mariboru izvajata skupaj Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Za doktorski študij se razpisuje 76 doktorskih študijskih programov z vseh študijskih področij. Predvidenih je 1.663 vpisnih mest za vpis v 1. letnik, kar je 31 mest več kot v preteklem študijskem letu. Novost je nov skupni doktorski študijski program Računalništvo in podatkovne znanosti, ki ga prvič razpisuje Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu.

Vlada Republike Slovenije je januarja 2026 dala soglasje k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2026/2027. Predlaganih je skupaj 20.510 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij, in sicer 16.952 mest za državljane Republike Slovenije in državljane držav članic Evropske unije (EU), 909 mest za Slovence v zamejstvu in po svetu in 2.649 mest za tujce, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU. Vpisna mesta razpisuje 5 javnih visokošolskih zavodov ter 16 zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo.

V razpisu za vpis je med drugim pet novih študijskih programov:

• Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo razpisuje nov 3-letni visokošolski strokovni študijski program Biofarmacevtsko inženirstvo.
• Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta razpisuje nov 5-letni enovit magistrski študijski program Logopedija in surdopedagogika.
• Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije razpisuje nov 3-letni visokošolski strokovni študijski program Inovacije v lesarstvu za trajnostni razvoj. Gre za študijski program, ki ga je Univerza na Primorskem akreditirala sama v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (ZVIS-1).
• Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije razpisuje nov 3-letni univerzitetni študijski program Matematika in računalništvo.
• Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu razpisuje nov 3-letni visokošolski strokovni študijski program Razvoj videoiger in razširjenih resničnosti.

Novost razpisov za vpis za študijsko leto 2026/2027 je intervju o primernosti kandidata/-ke, ki prihaja iz držav z višjim migracijskim tveganjem. Visokošolski zavodi morajo s tujim državljanom/-ko, ki je oddal prijavo za vpis za visokošolski študij v Republiki Sloveniji in prihaja iz katere od držav z višjim migracijskim tveganjem, kot jih določa seznam držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja Evropske unije imeti vizume, v skladu z zakonom, ki ureja pogoje in načine vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v Republiki Sloveniji16, še pred nadaljnjo strokovno in administrativno obravnavo njegove prijave za vpis, opraviti neposredni intervju o primernosti takšnega kandidata/-ke glede na vpisne pogoje študijskega programa. Kadar visokošolski zavod upravičeno sumi, da kandidat/-ka ne izkazuje znanja v skladu z dokumenti, ki jih je priložil k prijavi za vpis, izda odločbo, s katero njegovo prijavo za vpis zavrne. Zoper odločbo visokošolskega zavoda ni pritožbe. Z zavrnilno odločbo se vsi postopki, vezani na prijavo za vpis kandidata/-ke v celoti ustavijo.

2025

Prenova višješolskega izobraževanja

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je avgusta 2025 objavilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju. Predlogi sprememb se med drugim nanašajo na zagotavljanje izobraževanja pod enakimi pogoji, uvajanje in urejanje mikrodokazil, skupne študijske programe, transnacionalno izobraževanje, zagotavljanje kakovosti pri izvajanju višješolske dejavnosti, študijske programe za izpopolnjevanje in druge oblike učenja ter izvrševanja nadzora nad izvajanjem višješolske dejavnosti.

Izobraževanje pod enakimi pogoji

Na višjih strokovnih šolah v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije lahko izobražujejo tudi Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja ter tuji državljani držav, ki niso članice Evropske unije, ob uporabi načela vzajemnosti ali pod pogojem, da so v Republiki Sloveniji dokončali srednješolsko izobraževanje in opravili maturo.

Mikrodokazila

Mikrodokazila pomenijo zapis učnih izidov, ki jih posameznik doseže z učenjem v sklopu krajših izobraževanj in usposabljanj, ovrednotenim z Evropskim prenosnim kreditnim sistemom (ECTS) in pridobi mikrodokazilo v obliki javne listine. Te programe oblikuje in sprejme višja strokovna šola, postopki izvajanja in evalvacije se preverjajo vzorčno ob rednih postopkih zunanje evalvacije višje strokovne šole, ki jih izvaja Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazil ne pomenijo izvajanja študijskih programov po tem zakonu oziroma opravljanja z njimi določenih študijskih obveznosti.

Študijski programi za izpopolnjevanje in druge oblike učenja

Šole lahko poleg študijskih programov za izpopolnjevanje organizirajo tudi različne oblike neformalnega učenja, če to ne ovira izvajanja višješolskih študijskih programov.

Skupni študijski programi

Predlog dopolnjuje določbo o skupnih študijskih programih, ki jih šole iz Republike Slovenije izvajajo z eno ali več šolami iz Republike Slovenije (slovenski študijski programi) ali iz tujine (mednarodni študijski programi). Predlog med drugim po novem določa, da se lahko šole dogovorijo, da namesto skupne diplome podelijo vsaka svojo diplomo. Sporazum mora vsebovati tudi dokazila, da je mednarodni skupni študijski program ustrezno priznan oziroma akreditiran v državi, iz katere izhaja višja strokovna šola. Kot velja za vse izvajalce študijskih programov, morajo biti tudi izvajalci skupnih študijskih programov pred začetkom izvajanja vpisani v razvid, skupni študijski programi pa javno objavljeni pred sprejemom vpisa v razvid. Mednarodni študijski program pa mora biti pred začetkom izvajanja v Republiki Sloveniji akreditiran v matični državi, iz katere izhaja višja strokovna šola, ki sodeluje pri izvedbi tega programa in podeljevanju diplome.

Transnacionalno izobraževanje

Po vzoru visokošolske zakonodaje predlog uvaja in ureja tudi področje višješolskega transnacionalnega izobraževanja. Višješolsko transnacionalno izobraževanje zajema vse oblike izobraževanja, kjer se študijski programi, oblikovani po evropskih načelih kratkih visokošolskih programov, izvajajo v drugi državi kot je sedež nosilca programa. V Sloveniji se lahko to izobraževanje izvaja na podlagi pogodbe med domačo šolo, vpisano v razvid, in tujo institucijo, ki izvaja javnoveljavne programe. Tuji izvajalci lahko delujejo v Sloveniji, če njihovi programi ustrezajo nacionalnim merilom, kar preverja NAKVIS. Listine, pridobljene v okviru teh programov, se obravnavajo kot tuje in so predmet postopka priznavanja. Slovenske šole lahko izvajajo tovrstno izobraževanje tudi v tujini in podeljujejo slovenske javne listine. Podrobnosti o pogojih, pogodbah in postopkih določa NAKVIS, izvajanje pa mora prenehati, če preneha veljavnost akreditacije ali vpisa v razvid v državi izvora izvajalca.

Zagotavljanje kakovosti pri izvajanju višješolske dejavnosti

Predlog med razlogi za prepoved izvajanja višješolskega študijskega programa dodaja neizpolnjevanje standardov kakovosti, ki so opredeljeni v predpisih NAKVIS, kar ugotavlja inšpekcijski ali drug nadzorni organ oziroma NAKVIS.

Sprememba pristojnosti sveta zavoda

Med spremembami pristojnosti sveta zavoda, ki jih določa predlog sprememb, je tudi odprava obravnavanja zadev v primeru disciplinskega postopka in redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu šole. V predlogu sprememb zakona je po novem tudi določeno, da svet šole odloča v skladu z večino vseh članov, če ni drugače določeno z aktom o ustanovitvi oziroma z zakonom.

Sestava predavateljskega zbora in imenovanje predavateljev

Po novem predlogu bodo člani predavateljskega zbora lahko vsi strokovni delavci šole in ne le predavatelji te šole. V postopku imenovanja v naziv predavatelj pa bodo lahko odločali le predavatelji.

Predlog določa, da komisija za akreditacijo imenuje predavatelje višjih strokovnih šol v naziv predavatelj na predlog višjih strokovnih šol, in sicer v primeru prvega imenovanja v naziv predavatelj.

Izpis iz študijskega programa

Študentu, ki se do 15. oktobra v tekočem študijskem letu izpiše iz študijskega programa, v katerega je bil prvič vpisan, se ne šteje, da je bil 1 leto vpisan v študijskem programu. Študent zato ne bo izgubil pravice do ponavljanja ali zamenjave programa, v kolikor se bo naslednje študijsko leto ponovno vpisal v prvi letnik. Do sedaj za tovrstne primere ni bilo ustrezne pravne podlage v zakonu.

Nadzor nad izvajanjem višješolske dejavnosti

Jasneje se razmejijo pristojnosti izvrševanja nadzora nad izvajanjem višješolske dejavnosti med ministrstvom, pristojnim za višje šolstvo, Inšpektoratom za šolstvo, Inšpektoratom za delo ter NAKVIS.

Prenova višješolskega in visokošolskega izobraževanja

Prenova delovanja šolske inšpekcije

Julija 2025 je bil v Uradnem listu objavljen nov Zakon o šolski inšpekciji. Zakon prinaša kar nekaj novosti v delovanju šolske inšpekcije. Osrednji novosti sta uvedba sistemskih pregledov in nudenje strokovne pomoči. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Financiranje sistema vzgoje in izobraževanja

Junija 2025 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Med drugim se spremembe nanašajo na določitev obsega sredstev za razvoj in investicije na področju vzgoje in izobraževanja, ki so vezana na delež bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer v višini 0,5 odstotka. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Enofazno imenovanje ravnatelja

Najpomembnejša novost v postopku imenovanja ravnatelja, ki jo prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je uvedba instituta soglasja namesto mnenja ministra in s tem uvedba enofaznega postopka imenovanja ravnatelja oziroma direktorja. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Prenova visokošolskega izobraževanja

Avgusta 2025 je stopil v veljavo nov Zakon o visokem šolstvu. Zakon prinaša mnoge bistvene novosti oziroma spremembe, začenši s spodbujanjem splošnega zdravega in trajnostnega življenjskega sloga študentov in zaposlenih in spoštovanja načela enakosti spolov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja, krepi se delo s študenti s posebnimi potrebami in posebnim statusom.

Ustanoviteljstvo visokošolskih institucij

Po novem zakonu Državni zbor RS ne ustanavlja več samostojnih visokošolskih zavodov, temveč le še javne univerze in to izključno na predlog Vlade RS. Zaradi nove zakonske ureditve se morata obstoječa samostojna visokošolska zavoda priključiti javni univerzi.

Uvaja se ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz. Obstoječi študentski dom, ki je organiziran kot samostojen javni zavod, se bo priključil javni univerzi.

Spremembe akreditacijskih postopkov

Zakon prinaša več sprememb obstoječega sistema zagotavljanja kakovosti, med drugim podaljšuje obdobje veljavnosti akreditacij visokošolskih zavodov z dosedanjih pet na sedem let in uvaja možnost, da poleg slovenske nacionalne agencije NAKVIS zunanje evalvacije v akreditacijskih postopkih lahko izvajajo tudi druge agencije, vpisane v evropski register agencij za zagotavljanje kakovosti EQAR, pri čemer odločitev o akreditaciji še vedno sprejme Svet NAKVIS. NAKVIS lahko po novem zunanje presoje kakovosti izvaja tudi v tujini.

Najpomembnejša novost je možnost sprejemanja študijskih programov brez postopka akreditacije za tiste univerze, ki izpolnjujejo visoke standarde kakovosti, kar se izkazuje s tem, da je univerza vsaj dvakrat zapored pridobila podaljšanje institucionalne akreditacije za polno akreditacijsko obdobje. Novost ne velja za samostojne visokošolske zavode, ki morajo študijske programe še naprej akreditirati pri NAKVIS. V primeru mednarodnega skupnega študijskega programa lahko postopek akreditacije izvede ena od agencij, vpisanih v EQAR, ki pri tem upošteva Evropski pristop za zagotavljanje kakovosti skupnih študijskih programov. Univerza, ki ji je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšana za polno obdobje, lahko sprejme mednarodni skupni študijski program brez akreditacije. Mednarodni skupni študijski program mora biti pred začetkom izvajanja v RS ustrezno priznan ali akreditiran v vseh državah, iz katerih so visokošolski zavodi, ki bodo sodelovali pri njegovi izvedbi in podeljevali diplomo.

Novi zakon prinaša tudi spremembo glede pridobitve soglasja pristojnega ministrstva v postopkih akreditacije za regulirane poklice – tovrstno soglasje si mora po novem pridobiti že sam vlagatelj. Ministrstvo, pristojno za posamezni regulirani poklic, mora v ta namen sprejeti ustrezna merila.

Mikrodokazila

Kot povsem novo področje vseživljenjskega učenja zakon uvaja mikrodokazila kot krajša izobraževanja in usposabljanja, ki obsegajo od 1 do največ 9 ECTS. Namenjena so pridobitvi specifičnih znanj, spretnosti in kompetenc, ki ustrezajo družbenim, osebnim, kulturnim potrebam ali potrebam trga dela. Mikrodokazila sprejemajo in izvajajo visokošolski zavodi, NAKVIS pa jih evalvira v sklopu reakreditacije visokošolskega zavoda. Vzpostavlja se tudi register teh izobraževanj in javnih listin.

Razpis za vpis

Zakon opušča dosedanje soglasje vlade k razpisom za vpis. Ponudba študijskih programov bo po novem vezana na pogajanja o financiranju študijske dejavnosti z javnimi visokošolskimi zavodi in podeljevanje koncesij.

Časovno prilagojen (part-time) študij

Namesto doslej uveljavljenega izrednega študija zakon uvaja t. i. časovno prilagojen študij, ki še vedno pomeni prilagoditev organizacije in časovne razporeditve predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentom za študijske programe na vseh stopnjah, poudarjeno pa je, da se mora študijski program izvesti v polnem akreditiranem obsegu. Časovno prilagojen študij omogoča dokončanje študijskega programa v daljšem času, pri čemer posamezni letnik tega študijskega programa traja več kot eno leto, vendar ne več kot dve zaporedni leti na posamezni letnik.

Učni jezik

Študijski programi na visokošolskih zavodih se bodo še naprej izvajali v slovenskem jeziku, razen v nekaterih izjemah, kot so študij tujih jezikov in književnosti, skupni programi s tujimi visokošolskimi zavodi, deli programov, ki so namenjeni mednarodni izmenjavi študentov. Študijski programi se bodo lahko izvajali v tujem jeziku, če se na visokošolskem zavodu hkrati izvajajo tudi v slovenščini. Visokošolski zavodi so odgovorni za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika in morajo v ta namen izdelati strategijo rabe slovenskega jezika ter njeno uresničevanje preverjati v okviru rednih institucionalnih samoevalvacij.

Uvedena nacionalna študentska izkaznica, ki podpira tudi evropsko

Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, bo po novem izdajalo enotno študentsko izkaznico v digitalni obliki na podlagi podatkov v nacionalnem informacijskem sistemu o visokem šolstvu eVŠ. Digitalna študentska izkaznica vsebuje tudi evropsko študentsko identiteto (ESI) ter številko evropske študentske izkaznice (ESCN).

Določitev ciljnega deleža BDP za financiranje visokega šolstva

Zakon sistemsko ureja postopno zviševanje javnih sredstev za visoko šolstvo, tako da bi se na letni ravni za visoko šolstvo zagotavljalo do 1,5 % BDP oziroma najmanj 1 % BDP za študijsko dejavnost univerz. Zakon nadgrajuje sistem pogajanj za sklenitev pogodb o financiranju visokošolskih zavodov, tako da bo vključeval razvojno, študijsko in investicijsko dejavnost. Pogodbe ne bodo več štiriletne, kot doslej, temveč bodo sklenjene za šest let. Prehod na nov sistem financiranja je predviden z letom 2029.

Ureditev podeljevanja koncesij

Zakon vpeljuje preglednejši sistem podeljevanja in podaljševanja koncesij zasebnim visokošolskim zavodom. Z novo ureditvijo se koncesije podelijo, ko je zanje izkazana potreba in kadar se izobraževalna dejavnost v okviru javne službe ne izvaja ali pa se ne izvaja v ustreznem obsegu, kar se ugotavlja v sklopu pogajanj z javnimi univerzami. Predvideno je, da se obstoječe koncesije postopoma iztečejo, za nove pa bo potreben javni razpis.

Izvajanje študijskih programov v tujem jeziku

Študijski programi na visokošolskih zavodih se bodo še naprej izvajali v slovenskem jeziku, razen v nekaterih izjemah, ki veljajo tudi po sedanji zakonodaji; denimo študij tujih jezikov in književnosti, skupni programi s tujimi visokošolskimi zavodi, deli programov namenjeni mednarodni izmenjavi študentk, študentov. Študijski programi se bodo lahko izvajali v tujem jeziku, če se na visokošolskem zavodu hkrati izvajajo tudi v slovenščini. Po novem bo jezik izvajanja obvezna sestavina študijskega programa, kar pomeni, da se bo preverjalo ob akreditaciji študijskih programov oziroma ob evalvaciji visokošolskih zavodov.

Povezovanje pedagoškega in raziskovalnega dela visokošolskega učitelja

Po novem zakon opredeljuje, da je delovna obveznost visokošolskega učitelja, učiteljice in sodelavk, sodelavcev sestavljena iz pedagoškega dela, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela ter sodelovanja pri upravljanju. Zakon tudi ureja problematiko dodatne pedagoške obveznosti, ki jo omejuje na dve leti, in podrobneje ureja sobotno leto na način, kot je poznan v svetu.

Druge razvojne usmeritve

Vpis v visokošolsko izobraževanje

Novembra 2025 je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo objavilo predlog novega Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu, ki ureja postopke in roke za prijavo na razpis ter izvedbo vpisa v študijske programe na vseh stopnjah na javnih, koncesioniranih in zasebnih visokošolskih zavodih.

Predlog pravilnika med drugim eksplicitno navaja skupine študentov, ki se v Sloveniji izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republiki Sloveniji v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (ZViS-1), Zakonom o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) ter Zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb. Pravilnik določa, da se pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije med drugim izobražujejo tudi prosilci za mednarodno zaščito, osebe z začasno zaščito ter Slovenci v zamejstvu in po svetu.

S predlogom pravilnika se podrobneje ureja tudi izvajanje 13. člena ZViS-1 glede tuji državljanov, ki prihajajo iz držav z višjim migracijskim tveganjem, in sicer morajo visokošolski zavodi opraviti intervju pred obravnavo prijavne vloge. Če visokošolski zavod ugotovi neprimernost kandidata glede na vpisne pogoje študijskega programa (npr. neznanje jezika, v katerem se bo študijski program izvajal, neznanje glede na izobrazbo, ki jo je kandidat navedel v prijavi za vpis za izkazovanje pogojev za vpis), izda zavrnilno odločbo brez možnosti pritožbe.

Prenova višješolskih študijskih programov

V okviru projekta »Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja vključno z vajeništvom, prenova višješolskih študijskih programov ter vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest 2022-2026« je strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje v soglasju z ministrom, aprila 2025, sprejel »Izhodišča za pripravo višješolskih študijskih programov«.

Ključne spremembe se nanašajo na področja: temeljni cilji, ključne kompetence, terminološki slovar, kompetenčna zasnovanost modularno strukturiranost študijskih programov, odprti kurikul, sestavine višješolskih študijskih programov, sestavine kataloga znanja za študijske predmete in praktično izobraževanje, skupni študijski programi. Na osnovi teh izhodišč se je začela prenova 16. višješolskih študijskih programov.

Vrednotenje in priznavanje izobraževanja

Junija 2025 je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v medresorsko usklajevanje poslalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja. Predlagane spremembe med drugim jasneje urejajo postopke v primeru nepopolne vloge ter omogočajo zaključek postopka, če ENIC-NARIC center kljub popolni vlogi ne more pridobiti zadostnih informacij za izdajo mnenja. Novela podrobneje ureja obravnavo vlog beguncev in oseb v podobnem položaju, ki izobraževanja ne morejo dokazati z dokumenti, ter določa možnost izdaje splošne informacije o primerljivosti izobraževalnih sistemov. Poleg tega ureja uporabo tujih strokovnih naslovov v Sloveniji, opredeljuje pomen odprave legalizacije tujih listin in širi nabor upravičencev do oprostitve stroškov postopka vrednotenja izobraževanja.

Možnost končanja postopka vrednotenja izobraževanja kljub popolni vlogi prosilca

Informacije ENIC-NARIC center pridobiva iz držav po vsem svetu, zato se v sicer redkih primerih zgodi, da so pristojni organi druge države neodzivni, ne odgovorijo na postavljeno vprašanje ali pa obstajajo neskladja med uradnimi informacijami in informacijami iz dokumentacije prosilca oziroma druge nejasnosti v zvezi z izobraževanjem imetnika listine, na primer sum, da je listina ponarejena. V enem letu od uradno popolne vloge se postopek konča, prosilec prejme obvestilo o razlogih.

Izdaja splošne informacije o primerljivosti tuje izobrazbe v primerih, ko opravljenega izobraževanja v tujini ni mogoče dokazati

Predlog podrobneje ureja tudi določbo Zakona o ratifikaciji Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji, s katero so se države pogodbenice zavezale, da ob upoštevanju svojega izobraževalnega sistema in ustavnih, zakonskih ter podzakonskih določb oblikujejo take postopke, da lahko kar se da pravično in hitro ocenijo, ali begunci, osebe s podobnim položajem in razseljene osebe izpolnjujejo ustrezne pogoje za sprejem ali nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu ali za zaposlitev, tudi če kvalifikacij, pridobljenih v eni od pogodbenic, ni mogoče dokazati z dokumenti. Predlog zakona tako določa možnost, da se takim osebam vsaj popiše izobraževanje in izda splošna informacija o primerljivosti tujega izobraževalnega sistema s slovenskim izobraževalnim sistemom – vendar samo v primerih, če ti opravljenega izobraževanja zaradi višje sile ne morejo dokazati z dokumentacijo, ki je določena v postopku vrednotenja izobraževanja. To so primeri, ko je ogroženo življenje in dokumentov iz države izvora ni mogoče pridobiti na primer zaradi vojne, nemirov, preganjanja, nedelovanja upravnih organov, poizvedbe pa niso dovoljene ali omogočene.

Uporaba tujih strokovnih naslovov v Sloveniji

Predlog ureja tudi uporabo tujih nazivov višje strokovne izobrazbe oziroma tujih strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovov (v nadaljevanju: tuji naslov), ki so bili pridobljeni na tujih izobraževalnih institucijah in so del šolskega sistema določene države. Tuji naslov se uporablja v izvorni obliki v skladu s predpisi države izvora listine o izobraževanju. V primeru druge pisave (arabska, pismenke in podobno) se tuji naslov zapiše v transkripciji/transliteraciji. Enake določbe veljajo tudi za uporabo okrajšav tujih naslovov v Republiki Sloveniji.

Dodatni upravičenci za oprostitev stroškov postopka vrednotenja izobraževanja

S predlogi sprememb se širi nabor upravičencev za oprostitev stroškov postopka vrednotenja izobraževanja in dokazili, s katerimi se oprostitev dokazuje, in sicer na:

• osebe s priznano mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji in prosilci za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji,
• osebe z začasno zaščito v Republiki Sloveniji,
• osebe s priznanim statusom repatriirane osebe in njihovi ožji družinski člani,
• prosilci za vrednotenje izobraževanja, ki zaprosijo za mnenje o slovenski listini o izobraževanju.

Štipendije Ad futura

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je marca 2025 sprejelo Pravilnik o dodeljevanju štipendij Ad futura na področju visokega šolstva, ki podrobneje opredeljuje dodelitev štipendije Ad futura na področju visokega šolstva za štipendiranje visokošolskega študija na tujih izobraževalnih ustanovah. S študijskim letom 2025/2026 je Ad futura za področje visokega šolstva prešla v pristojnost Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, še naprej pa bo za izvedbo javnih razpisov skrbel Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je marca 2025 objavil javni razpis štipendij Ad futura za študij v tujini za leto 2025. Predmet javnega razpisa je štipendiranje študija na tujih izobraževalnih ustanovah za posamezno stopnjo izobraževanja in pridobitev javno veljavne listine ali diplome na izbranih študijskih področjih. Namen javnega razpisa za štipendije Ad futura je spodbujanje izobraževanja, doseganje višje ravni izobrazbe štipendistov in spodbujanje mednarodne mobilnosti. S štipendijami Ad futura se želi spodbuditi podjetne, inovativne in samoiniciativne študente, da s študijem v tujini pridobijo znanja in izkušnje, ki bodo povečale njihovo zaposljivost in s katerimi bodo lahko po zaključenem študiju pomembno prispevali h gospodarskemu in tehnološkemu razvoju Slovenije. Skupna vrednost javnega razpisa znaša tri milijone evrov.

Vpeljava elektronske prijave za vpis v višješolski študij

Februarja 2025 je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o spremembah Pravilnika o vpisu v višje strokovno izobraževanje. Ključna novost, ki jo prinaša sprememba pravilnika, je, da se kandidati za vpis v redni in izredni višješolski študij po novem prijavljajo z elektronsko prijavo za vpis prek spletnega portala eVŠ. To bo omogočilo lažje in hitrejše komuniciranje s kandidati v zvezi z razpisom za vpis na višjih strokovnih šolah, pomeni pa tudi odmik od siceršnjih določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, saj je prek omenjenega portala kandidatom dopustno po novem opravljati tudi vročanje uradnih pisanj v skladu z zakonom, ki ureja področje višjega šolstva.

Spremembe pa se poleg tega nanašajo tudi na vpis na nezasedena vpisna mesta po zaključku drugega prijavnega roka. S spremembo pravilnika se namreč določa, da nezasedena vpisna mesta najprej zasedejo državljani Republike Slovenije in državljani držav članic Evropske unije ter Slovenci brez slovenskega državljanstva in šele nato tujci (pred tem so se Slovenci brez slovenskega državljanstva in tujci istočasno lahko vpisali na še nezasedena mesta, to je, potem ko so to pravico izkoristili državljani Republike Slovenije in državljani držav članic Evropske unije).

Ukrepi za krepitev digitalnih kompetenc ter kompetenc za trajnostni razvoj in finančno pismenost

Vlada je julija 2025 sprejela Akcijski načrt strategije Digitalna Slovenija 2030 za leti 2025 in 2026. Na področju kibernetske varnosti se predvideva ukrep, ki bo povečal povpraševanje po študijskih programih s tega področja na slovenskih fakultetah ter deležnike na vseh stopnjah izobraževanja povezal z industrijo, načrtuje pa se tudi vzpostavitev nacionalnega koordinacijskega centra za kibernetsko varnost.

Februarja 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis »Eksperimentalni in pilotni projekti – Razvoj in krepitev kompetenc za trajnostni razvoj in finančno pismenost«. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Zagotovitev opreme IKT za vzgojno-izobraževalne zavode

Aprila 2025 je bil v Uradnem listu objavljen Javni razpis za sofinanciranje dodatne aktivne omrežne opreme v okviru izvedbe projekta »Posodobitev računalniških omrežij na VIZ« v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Ministrstvo je februarja 2025 objavilo Poziv k oddaji potreb vzgojno-izobraževalnih zavodov za dodelitev opreme informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Spodbude za profesionalni razvoj strokovnih delavcev

• Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in s septembra 2025 v Uradnem listu objavljenem Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive se med drugim uvaja možnost napredovanja za tiste strokovne delavce, ki doslej niso imeli možnosti napredovanja, denimo laboranti.
• Junija 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v študijskem letu 2025/26, v okviru katerega je marca 2026 dodelilo subvencije šolnin.
• Marca 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v okviru Javnega razpisa študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v študijskem letu 2024/25 dodelilo subvencije šolnin.
• Februarja 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za izbor in sofinanciranje programov profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2025/26.

Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Ukrepi za zmanjšanje primanjkljaja strokovnih delavcev

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je junija 2025 objavilo Javni poziv za vključevanje upokojenih strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalno delo. Namen poziva je omogočiti izkušenim pedagoškim delavcem, da s svojim znanjem in izkušnjami ponovno prispevajo h kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa.

Septembra 2025 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje spremenilo že objavljeni Javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2025/26 in v novembru 2025 na tej podlagi dodelilo štipendije.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je od septembra 2025 do marca 2026 aktivno promoviralo poklic strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju na 5 najbolj obiskanih izobraževalnih, kariernih in zaposlitvenih sejmih v državi.

Septembra in oktobra 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje spremenilo že objavljeni Javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2024/2025 in v novembru 2024 ter januarju 2025 na tej podlagi dodelilo štipendije.

Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Spremembe pristojnosti svetov zavodov

S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se spreminjajo določene pristojnosti sveta zavoda. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Vodenje medpodjetniškega izobraževalnega centra

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se med drugim uvaja novo delovno mesto vodje medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC). Glej poglavje Reforme poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Razpis vpisnih mest za vpis v visokošolsko izobraževanje

Vlada Republike Slovenije je januarja 2025 dala soglasje k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2025/2026. Predlaganih je skupaj 20.442 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij, in sicer 16.794 mest za državljane Republike Slovenije in državljane držav članic Evropske unije (EU), 940 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in 2.708 mest za tujce, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU. Vpisna mesta razpisuje 5 javnih visokošolskih zavodov ter 16 zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo.

Pri pripravi predlogov vpisnih mest so javni visokošolski zavodi upoštevali iste Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti_2024-25 kot so veljale za študijsko leto 2024/2025, ki jih je vlada obravnavala na seji 12. oktobra 2023. Zapisane usmeritve so tudi temeljno vodilo za pripravo sestavin pogodb o financiranju študijske dejavnosti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov za obdobje 2025-2028.

V razpisu za študijsko leto 2025/2026 je nekaj novosti:

• Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta razpisuje nov univerzitetni študijski program Fizioterapija, ki traja 3 leta in obsega 180 kreditnih točk po ECTS (ta študijski program bo nadomestil visokošolski strokovni študijski program Fizioterapija).
• Univerza v Mariboru razpisuje dva nova študijska programa:
  • Interdisciplinarni enovit magistrski študijski program Farmacija, ki traja 5 let in obsega 300 kreditnih točk po ECTS. Program se bo izvajal na Univerzi v Mariboru, Medicinski fakulteti in Univerzi v Mariboru, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
  • Enovit magistrski študijski program Razredni pouk, ki traja 5 let in obsega 300 kreditnih točk po ECTS (ta študijski program bo nadomestil univerzitetni študijski program Razredni pouk). Program se bo izvajal na Univerzi v Mariboru, Pedagoški fakulteti.
• Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu razpisuje nov univerzitetni študijski program Poslovanje v informacijski družbi, ki traja 3 leta in obsega 180 kreditnih točk po ECTS.
• Na Univerzi v Novi Gorici se univerzitetni študijski program Slovenistika Fakultete za humanistiko preimenuje v Jezik in literatura v digitalnem svetu.

2024

Celovita prenova visokošolskega izobraževanja

Junija 2024 je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v javno obravnavo poslalo predlog novega Zakona o visokem šolstvu. Predlog zakona prinaša mnoge bistvene novosti oziroma spremembe, začenši z spodbujanjem splošnega zdravega in trajnostnega življenjskega sloga študentov in zaposlenih in spoštovanja načela enakosti spolov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Nadalje še uredi možnost izvajanja študijskih programov v tujem jeziku.

Ustanoviteljstvo visokošolskih institucij državi

Definira tudi ustanovitelje visokošolskih zavodov, pri čemer kot novost uvaja ustanavljanje zgolj javnih univerz s strani Republike Slovenije (zgolj na predlog Vlade Republike Slovenije), ne pa tudi samostojnih visokošolskih zavodov. Obstoječa javna samostojna visokošolska zavoda, to sta Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, se po uveljavitvi predloga zakona priključita eni javnih univerz.

Kot novost se direktorju članice javne univerze določa pristojnost izvajanja postopkov javnega naročanja, če je tako določeno s statutom univerze.

Študentski domovi pod okrilje univerz

Uvaja se ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz. Javni zavod Študentski dom Ljubljana se bo po uveljavitvi predloga zakona priključil Univerzi v Ljubljani.

Daljše obdobje za akreditacijo

Precej je novosti pri delovanju Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) in postopkih akreditacije. Med drugim se spreminja obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let. Novi zakon prinaša spremembo glede pridobitve soglasja pristojnega ministrstva v postopkih akreditacije za regulirane poklice – tovrstno soglasje si mora po novem pridobiti že sam vlagatelj. Ministrstvo, pristojno za posamezni regulirani poklic, mora v ta namen sprejeti ustrezna merila. Zunanje evalvacije v akreditacijskih postopkih lahko po novem izvajajo tudi agencije, vpisane v register EQAR, NAKVIS pa lahko po novem zunanje presoje kakovosti izvaja tudi v tujini.

Mikrodokazila

Kot povsem novo področje predlog zakona ureja mikrodokazila kot krajša izobraževanja in usposabljanja, ki obsegajo od 1 do največ 9 ECTS. Namenjena so pridobitvi specifičnih znanj, spretnosti in kompetenc, ki ustrezajo družbenim, osebnim, kulturnim potrebam ali potrebam trga dela. Izvajajo jih (samo) visokošolski zavodi, sami jih sprejemajo, NAKVIS pa jih evalvira v sklopu reakreditacije visokošolskega zavoda. Vzpostavlja se tudi register teh izobraževanj in javnih listin.

Časovno prilagojen (part-time) študij

Namesto doslej uveljavljenega izrednega študija zakon uvaja t.i. časovno prilagojen študij, ki še vedno pomeni prilagoditev organizacije in časovne razporeditve predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentom za študijske programe na vseh stopnjah, pri čemer pa se študijski program mora izvesti v polnem akreditiranem obsegu. Časovno prilagojen študij omogoča dokončanje študijskega programa v daljšem času, pri čemer posamezni letnik tega študijskega programa traja več kot eno leto, vendar ne več kot dve zaporedni leti na posamezni letnik.

Kot novost zakon uvaja druga sodelavca pri pedagoškem procesu – korepetitorja in strokovnega sodelavca pri pedagoškem procesu. Podrobneje opredeljuje tudi sobotno leto.

Določitev ciljnega deleža BDP za financiranje visokega šolstva

Predlog zakona ob siceršnji ohranitvi pogajanj uvaja drugačen sistem financiranja visokega šolstva, vezan na posamična šestletna (sedaj štiriletna) pogodbena obdobja – ta obdobja in pogajanja veljajo tako za študijsko kot investicijsko dejavnost javnih univerz. Izrecno je tudi določeno, da se na letni ravni za visoko šolstvo zagotavlja 1,5 % BDP oziroma 1 % BDP za študijsko dejavnost. Ohranja se tudi ločen sistem financiranja nacionalno pomembnih nalog, vendar z možnostjo, da se javnim univerzam po določenem času iz tega razloga povečajo sredstva za študijsko dejavnost.

Ureditev podeljevanja koncesij

Podrobneje je urejen postopek dodeljevanja koncesij, pri čemer se ob izrecni zakonski določbi te podelijo, ko je zanje izkazana potreba in kadar se izobraževalna dejavnost v okviru javne službe ne izvaja ali pa se ne izvaja v ustreznem obsegu, kar se ugotavlja v sklopu pogajanj z javnimi univerzami. Predvideno je, da se obstoječe koncesije postopoma iztečejo, za nove pa bo potreben javni razpis.

Druge razvojne usmeritve

Prenova plačnega sistema

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so novembra 2024 podpisali kolektivne pogodbe oz. anekse k pogodbam in dogovore, ki so podlaga za prenovo plačnega sistema. Glej poglavje Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Podpora odličnosti

Junija 2024 je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije objavil Pravilnik o opredelitvi in uveljavljanju izjemnih dosežkov za dodelitev Zoisovih štipendij na področju visokega šolstva. Izjemni dosežki za dodeljevanje štipendij na vseh ravneh izobraževanja, tako tudi na ravni visokega šolstva, so opredeljeni v Zakonu o štipendiranju, podrobneje jih je po posameznih področjih, a za vse ravni izobraževanja, določal Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (referenčni pravilnik). Predstavljeni predlog pravilnika se nanaša na določbe 5. do 12. člena (II. Pogoji za dodelitev Zoisove štipendije) referenčnega pravilnika, ki področje izjemnih dosežkov prilagaja na področje visokega šolstva. Področje nižjih ravni izobraževanja na splošno bosta opredeljevala posebna pravilnika, za pripravo katerih sta pristojna Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. V predstavljenem Pravilniku glede na referenčni pravilnik ni bistvenih sprememb, saj so se dosedanje opredelitve izjemnih dosežkov kot eden od pogojev prejetja Zoisove štipendije, izkazale kot ustrezne.

Podpora pridobivanju poklicnih kompetenc in povezovanju visokega šolstva z delovnimi okolji

Junija 2024 je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije objavilo Javni razpis Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024-2027 (PUŠ v delovno okolje 2024-2027). Namen javnega razpisa je pridobivanje praktičnih izkušenj, znanj in kompetenc študentov v delovnem okolju v času študija, spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja ter prenosa znanja med visokošolskim sistemom in med delovnim okoljem (gospodarstvo ter negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem in regionalnem okolju). Na ta način se bo mladim omogočalo razvoj znanj in spretnosti pri uresničevanju idej, razvoj podjetnosti, inovativnosti, kreativnega in kritičnega razmišljanja, ustvarjalnosti ipd. za večjo zaposljivost in lažji prehod v delovno okolje po zaključku študija.

Z javnim razpisom se naslavlja tudi druge izzive visokega šolstva kot npr. sistemsko uvajanje prenosa znanja med visokošolskimi zavodi in delovnim okoljem, večja fleksibilnost in prilagajanje študijskih programov potrebam trga dela ter vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja med visokošolskimi zavodi in delovnim okoljem. Z operacijo se omogoča prispevek k vzpostavitvi institucionalnega okvirja za zagotavljanje odprtega in inovativnega visokošolskega prostora.

Javni razpis je razdeljen na dva sklopa:

• Sklop A: izvajanje projektnih aktivnosti visokošolskih zavodov v sodelovanju z gospodarstvom
• Sklop B: izvajanje projektnih aktivnosti visokošolskih zavodov v sodelovanju negospodarstvom in neprofitnim sektorjem v lokalnem/regionalnem okolju

Skupna okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis s tremi odpiranji za študijsko leto 2024/2025, 2026/2027 in 2027/2028 znaša največ do 15.200.000,00 EUR, od tega je predvidena vrednost sofinanciranja po posameznih programskih območjih in po posameznih proračunskih letih.

Ureditve za preprečevanje nasilja v visokem šolstvu

Avgusta 2024 je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v medresorsko usklajevanje poslalo predlog Pravilnika o ukrepih in postopkih proti nasilju, nadlegovanju in trpinčenju v visokem šolstvu. Predlog pravilnika ne ureja zgolj področja spolnega nadlegovanja in nasilja, pač pa v obravnavo zajema vsako vedenje in ravnanje, ki žali dostojanstvo osebe, posega v osebnostne pravice in integriteto posameznika ali ustvarja nevarno, zastraševalno, ponižujoče ali sovražno okolje. Pravilnik zavezuje vse visokošolske zavode v Sloveniji. Obravnava vsa nekorektna vedenja. Pravilnik določa ukrepe, s katerimi univerze, vključno z njenimi fakultetami in umetniškimi akademijami, ter samostojni visokošolski zavodi ustvarjajo študijsko okolje, v katerem se spoštuje dostojanstvo vseh oseb ter postopek in ukrepe v primeru spolnega ali drugega nadlegovanja ter trpinčenja.

Določbe pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za ravnanja, ki pomenijo diskriminacijo na podlagi spola, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja oziroma telesne oviranosti, verskega, političnega ali drugega prepričanja, članstva v političnih, sindikalnih, študentskih in drugih organizacijah, nacionalnega, etničnega ali socialnega porekla, družinskega statusa, premoženjskega statusa, izobrazbe, spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza ali diskriminacijo na podlagi druge osebne okoliščine.

Povečanje vpisnih mest na nekaterih visokošolskih programih

Vlada je maja 2024 sprejela sklep o soglasju k omejitvam vpisa in povečanju števila razpisanih mest v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih v študijskem letu 2024/2025. Pristojni organi visokošolskih zavodov so sprejeli sklepe o omejitvi vpisa za skupaj 110 študijskih programov oziroma smeri (in načinov študija). Univerza v Ljubljani je za 6 študijskih programov z omejitvijo vpisa predlagala tudi povečanje rednih vpisnih mest, in sicer na:

• interdisciplinarnem univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Multimedija na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter Fakulteti za elektrotehniko iz 30 na 45,
• univerzitetnem enopredmetnem študijskem programu prve stopnje Anglistika na Filozofski fakulteti iz 30 na 40,
• univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Azijske študije, dvopredmetna smer: Koreanistika na Filozofski fakulteti iz 16 na 18,
• univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Geodezija in geoinformatika na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo iz 30 na 37,
• univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Gradbeništvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo iz 80 na 100 in
• visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje Operativno gradbeništvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo iz 60 na 78.

Namera odprtja študija medicine na tretji javni univerzi

Vlada Republike Slovenije je maja 2024 sklenila pismo o nameri za razvoj in izvajanje enovitega magistrskega študijskega programa Medicina na Univerzi na Primorskem. Univerza na Primorskem je vlado zaprosila za podporo pri vzpostavitvi enovitega magistrskega študijskega programa Medicina, kar je vlada podprla, saj iz javnih evidenc vsakoletnega razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe izhaja, da število prijavljenih kandidatov za študij medicine bistveno presega število razpisanih vpisnih mest. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Ministrstvo za zdravje bosta zagotovila podporo pri razvoju novega študijskega programa. Univerza na Primorskem bo nov magistrski študijski program Medicina začela izvajati v študijskem letu 2027/28.

Spremembe za izboljšanje vpisnih postopkov

Januarja 2024 je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu. Pravilnik med drugim z namenom lažjega in hitrejšega komuniciranja s kandidati v prijavno-sprejemnem postopku za vpis na visokošolske zavode vzpostavlja komunikacijo prek spletnega portala eVŠ, preko katerega bo kandidatom dopustno opravljati tudi vročanje uradnih pisanj v skladu z zakonom, ki ureja področje visokega šolstva, kar pomeni odmik od siceršnjih določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Na podlagi sprememb pravilnika se bodo enako kot državljani Republike Slovenije lahko na visokošolske študijske programe vpisovali tudi tuji državljani, pod pogojem, da v Republiki Sloveniji zaključijo srednješolsko izobraževanje in opravijo maturo, tako kot jo določa 38. člen Zakona o visokem šolstvu ali imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od njihovih staršev ali skrbnikov do začetka izbirnega postopka rezidenti Republike Slovenije za davčne namene. Poleg tega pa pravilnik po novem tudi omogoča, da lahko visokošolski zavodi za tujce, ki prihajajo iz držav Zahodnega Balkana, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene bilateralne sporazume na področju izobraževanja, razpišejo ločeno število prostih vpisnih mest oziroma kvot.

Subvencioniranje bivanja v študentskih domovih

Marca 2024 je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije objavil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. Pravilnik med drugim izrecno navaja, da se javnim zavodom, ustanovljenim in registriranim za opravljanje javne službe študentskih domov oziroma dijaških domov, subvencije dodeljujejo brez javnega razpisa, na razpis za izbiro zasebnih študentskih domov pa se lahko poleg zasebnih študentskih domov po novem prijavijo tudi zavodi, ki jih je ustanovila oziroma soustanovila občina ter so registrirani za dejavnost študentskih domov.

Pravilnik med drugim tudi določa, da so prejemniki subvencije lahko po novem tudi državljani držav članic Evropske unije oziroma tuji državljani, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od njihovih staršev ali skrbnikov rezidenti Republike Slovenije za davčne namene (prej zgolj državljani Republike Slovenije).

Februarja 2024 je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije objavilo Javni razpis za izbiro študentskih domov za študijsko leto 2024/25. Namen javnega razpisa je povečanje bivalnih zmogljivosti za študente. Ministrstvo zaradi celostnega reševanja problematike bivanja študentov preko javnega razpisa izbira zasebne študentske domove, ki s svojimi kapacitetami dopolnjujejo in povečujejo bivalne zmogljivosti za študente. Okvirna višina sredstev javnega razpisa, namenjenih za subvencioniranje bivanja študentov v zasebnih študentskih domovih v študijskem letu 2024/25, je največ do 134.400,00 EUR.

Junija 2024 so pisarne za študentske domove iz visokošolskih središč v Ljubljani, Mariboru in Kopru s soglasjem ministra, pristojnega za visoko šolstvo objavile Javni razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2024/2025. Skupaj je razpisanih 11.950 mest za subvencionirano bivanje, in sicer za sprejem 4594 in 7356 za podaljšanje bivanja, ter 38 mest, ki so namenjena študentom s priznano mednarodno zaščito in študentom s priznano začasno zaščito.

Socialni dialog

Februarja 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Sporazum o spremembah in dopolnitvah Stavkovnega sporazuma, ki ga je sklenila Vlada RS z Visokošolskim sindikatom vzgoje Slovenije (VSS). Zaradi avgustovskih poplav so nastale javnofinančne posledice, zato je prišlo do zamika prenove plačnega sistema javnih uslužbencev. Zaradi tega je bila potrebna sprememba nekaterih nerealiziranih točk Stavkovnega sporazuma, sklenjenega med Vlado Republike Slovenije in VSS.

Februarja 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki so ga sklenili Vlada RS in reprezentativni sindikati na področju vzgoje in izobraževanja ter visokega šolstva. Aneks med drugim za visokošolske učitelje podrobneje določa obseg neposredne pedagoške obveznosti, posrednega pedagoškega dela, osnovnega raziskovalnega in umetniškega ter strokovnega dela ter sodelovanja pri upravljanju, ki jih ta izvaja v okviru svojega delovnega mesta. V skladu z aneksom neposredna pedagoška obveznost v času organiziranega študijskega procesa v visokošolskem izobraževanju, ki se izvaja kot javna služba, znaša:

• za docenta, izrednega in rednega profesorja pet do šest ur tedensko,
• za višjega predavatelja, predavatelja in lektorja devet ur tedensko,
• za asistenta deset ur tedensko,
• za strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca in učitelja veščin šestnajst ur tedensko.

Več o Sporazumu o spremembah in dopolnitvah Stavkovnega sporazuma v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Ukrepi za odpravo primanjkljaja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju

Januarja 2024 je minister za vzgojo in izobraževanje sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika dodeljevanju štipendij za področje vzgoje in izobraževanja. Spremembe pravilnika med drugim pri merilih za dodelitev štipendije po novem opredeljujejo učni uspeh tudi za kandidate, ki so vpisani v višje letnike (prej zgolj v 1. letnik) študijskih programov za pridobitev izobrazbe za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. Poleg tega pa spremembe pravilnika tudi bolj podrobno opredeljujejo izjemne dosežke na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Spremembe programov v višješolskem izobraževanju

Januarja 2024 je minister za vzgojo in izobraževanje sprejel odredbi o sprejetju višješolskih študijskih programov Varstvo okolja ter Računalništvo in informatika, ki nadomeščata višješolska študijska programa Varstvo okolja in komunala oz. Računalništvo in informatika. Oba predhodna programa sta bila sprejeta s Pravilnikom o sprejemu novih in prenovljenih višješolskih študijskih programov. Nova študijska programa se začneta izvajati s študijskim letom 2024/25.

Financiranje visokošolskega izobraževanja

Januarja 2024 je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu. Spremembe pravilnika se nanašajo na spremembe Zakona o visokem šolstvu, ki ureja šolnine in druge prispevke za študij, ki so začele veljati oktobra 2023. Spremembe pravilnika vključujejo določilo, da:

• se tudi za koncesioniran redni študij ne sme zaračunavati vpisnih stroškov,
• morajo zavodi pri določilu višine prispevkov upoštevati vse dejanske stroške, ne samo materialnih,
• se šolnina ne zaračuna študentu za redni vzporedni študij na prvi in drugi stopnji, če je študent že vpisan v študijski program iste stopnje,
• se šolnina ne zaračuna, če je redni študent prve oz. druge stopnje že izkoristil pravico do enkratnega ponavljanja letnika oz. spremembe študijskega programa ali smeri, pa se je vpisal v višji letnik, kot je že bil vpisan na isti stopnji študija,
• se osebi, ki ji je status študenta prenehal zaradi izpisa iz študijskega programa oziroma smeri in se v ta študijski program oziroma smer znova vpiše, zaračuna šolnina.

Januarja 2024 je Vlada Republike Slovenije izdala uredbo o dopolnitvi Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, ki določa, da se lahko tudi sredstva razvojnega stebra financiranja, sicer v omejenem obsegu, namenjajo za opremo. Sredstva študijske dejavnosti za redni študij na prvi in drugi stopnji na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih se namreč med upravičence delijo na podlagi metodologije, kot jo določa Zakon o visokem šolstvu. Sestavljena so iz temeljnega in razvojnega stebra. Medtem, ko se prva določijo po predpisanem matematičnem izračunu, se sredstva razvojnega stebra določijo v pogajanjih med zavodom in ministrstvom in so namenjena spodbujanju razvoja študijske dejavnosti.

Februarja 2024 je Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 pripravila osnutek predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Februarja 2024 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v medresorsko usklajevanje poslalo predlog Resolucije o nacionalnem programu za mladino za obdobje 2023–2032. Za področje inkluzije - krepitev socialne razsežnosti visokega šolstva - predlog resolucije opredeljuje naslednje cilje:

• Vključenost bo igrala pomembno vlogo pri pripravi vseh dokumentov in aktivnosti visokega šolstva na sistemski in institucionalni ravni
• Visokošolski zavodi omogočajo učinkovito svetovanje in usmerjanje morebitnih in že vpisanih študentov, da bi se jim razširil dostop do visokošolskega študija, sodelovanja v njem in njegovega dokončanja
• Povečati delež študentov na prvi in drugi stopnji, ki uspešno zaključijo študij.

Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Februarja 2024 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo Javni razpis za sofinanciranje materialnih stroškov in stroškov storitev praktičnega izobraževanja. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

2023

Prenova višjega strokovnega izobraževanja in visokošolskega izobraževanja

Septembra 2023 je minister, pristojen za visoko šolstvo, sprejel Akcijski načrt uresničevanja »Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030« v obdobju 2022–2024, ki ob upoštevanju usmeritev Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030, da jo je treba sproti usklajevati z drugimi strategijami in sistemi, upošteva tudi posebej za to oblikovane prečne tematske sklope: zeleno visoko šolstvo, vključujoče visoko šolstvo ter odporno in visoko šolstvo. Dokument je razdeljen na naslednja poglavja:

1. Predstavitev trendov, ki oblikujejo izobraževalni prostor;
2. Predstavitev krovnih strategij razvoja Slovenije, katerih uresničevanje podpira tudi ReNPVŠ30;
3. Aktualne strategije evropskega izobraževalnega prostora (EEA) in evropskega visokošolskega prostora (EHEA; bolonjski proces), katerih dejavna članica je tudi Slovenija;
4. Predstavitev izhodiščnega seznama aktivnosti akcijskega načrta uresničevanja ReNPVŠ30 za obdobje 2022–2024;
5. Predstavitev spremljanja uresničevanja ReNPVŠ30.

Akcijski načrt za obdobje 2022–2024 vključuje izvajanje 37 aktivnosti v predvidenem obsegu 88,8 mio EUR sredstev iz različnih virov.

Avgusta 2023 je Vlada RS sprejela Strategijo in akcijski načrt za ozelenitev javne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji do leta 2030. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Marca 2023 je Vlada RS sprejela Strategijo internacionalizacije visokega šolstva in znanosti v Republiki Sloveniji do 2030, ki se posveča ključnim vidikom krepitve visokošolskega in znanstvenoraziskovalnega mednarodnega sodelovanja slovenskih visokošolskih učiteljic in učiteljev, visokošolskih sodelavk in sodelavcev, raziskovalk in raziskovalcev, strokovnih sodelavk in sodelavcev, študentk in študentov, visokošolskih institucij in raziskovalnih organizacij. Za spodbujanje procesa internacionalizacije slovenskega visokega šolstva do leta 2030 so oblikovana tri prednostna področja s cilji in konkretnimi ukrepi za njihovo uresničitev:

• aktivno vključenost slovenskega visokega šolstva v EU in evropski prostor,
• internacionalizacijo doma ter
• mednarodno mobilnost študentk in študentov.

Marca 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v javno razpravo poslalo predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2023–2028. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Junija 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sprejem na vlado poslalo Predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do 2030. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Marca 2023 je Vlada Republike Slovenije sprejela Strategijo Digitalna Slovenija 2030. Več v poglavju Reforme povezane s prečnimi kompetencami in zaposljivostjo.

Druge razvojne usmeritve

Decembra 2023 je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije objavilo preko Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije Javni razpis za sofinanciranje gostovanj slovenskih strokovnjakov iz tujine na slovenskih visokošolskih zavodih in raziskovalnih organizacijah ter študijskega oziroma znanstvenega obiska študentov v tujini. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje eno do dvanajstmesečnega pedagoškega in/ali raziskovalnega gostovanja slovenskih strokovnjakov, ki že dlje časa delujejo v tujini, na slovenskih visokošolskih zavodih ali raziskovalnih organizacijah v obdobju od oktobra 2023 do decembra 2024.

Decembra 2023 je minister za vzgojo in izobraževanje sprejel Odredbo o sprejetju višješolskega študijskega programa Telekomunikacije. Sprejeti program nadomešča istoimenski predhodni program, ki je bil sprejet s Pravilnikom o sprejemu novih in prenovljenih višješolskih študijskih programov, in se začne izvajati s študijskim letom 2024/25.

Decembra 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Decembra 2023 je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije izdalo Usmeritve za pripravo sestavin pogodbe o financiranju študijske dejavnosti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov za obdobje 2025–2028, ki jih sestavljajo:

• strateški in dolgoročni cilji visokošolskega zavoda, ukrepi za njihovo dosego, ciljne in izhodiščne vrednosti in kazalci, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti;
• načrt izvajanja študijske dejavnosti, ki vključuje študijska področja, na katerih se bodo izvajali študijski programi, morebitna povečanja ali zmanjšanja razpisanih mest za vpis v prvi letnik za naslednja štiri študijska leta, pričakovano število študentov ter opredelitev morebitnih novih študijskih področij in članic;
• razvojni cilji visokošolskega zavoda, ukrepi za njihovo doseganje, ciljne in izhodiščne vrednosti in kazalci, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti.

V obdobju 2025–2028 se bodo sredstva razvojnega stebra financiranja namenila uresničevanju prečne razvojne prioritete: »Poklici prihodnosti za uravnoteženje znanj za Družbo 5.0«, ki stremi k razvoju študijskih vsebin, s katerimi bodo visokošolski zavodi v okviru študijske dejavnosti izobraževali za poklice prihodnosti in študente opremili s kompetencami za vseživljenjsko učenje.

Novembra 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Oktobra 2023 je Vlada RS sprejela Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/25. Namen usmeritev je visokošolskim zavodom posredovati usmeritve vlade glede prioritet pri ponudbi vpisnih mest v fazi načrtovanja razpisa za vpis v okviru razpoložljivih finančnih sredstev lump sum financiranja študijske dejavnosti. Dokument visokošolske zavode napotuje, da morajo v okviru redne študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/25 zagotoviti enak obseg vpisnih mest za redni študij za vpis v 1. letnik državljanov Republike Slovenije in ostalih držav članic EU, za študijske programe, ki so bili v študijskem letu 2023/24 dodatno financirani v okviru »Strategije o zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev zaradi povečanja vpisnih mest v dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programih«, ki jo je sprejel minister, pristojen za visoko šolstvo.

Usmeritve visokošolskim zavodom tudi nalagajo, da v okviru redne študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/25, povečajo število vpisnih mest za redni študij na študijskih programih, ki so imeli v prijavno-izbirnem postopku za vpis v študijskem letu 2023/24 omejitev vpisa v prvem prijavnem roku in izobražujejo diplomante z naslednjih področij: izobraževanje (pedagoški poklici), pravo, socialno delo, farmacija, računalništvo in informatika oz. računalništvo in informacijska tehnologija, računalništvo in matematika, elektrotehnika, multimedije ter medijske komunikacije, strojništvo, tehniška varnost, gozdarstvo ter upravljanje gozdnih ekosistemov, živilstvo.

Usmeritve visokošolskim zavodom nalagajo še, naj pristopijo k preoblikovanju tistih študijskih programov, kjer je iz prijav za vpis in dejanskega vpisa vidno, da za študij na tem študijskem programu ni interesa, in se glede na osip študentov po prvem letniku pojavlja sum, da se študentje vanj vpisujejo z namenom pridobitve statusa študenta in ne dejanskega študija.

Oktobra 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo predloge sprememb naslednjih pravilnikov:

• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov dvojezične srednje šole
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov srednjih šol z italijanskim učnim jezikom
• Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih za financiranje višjih strokovnih šol (ni glede alternativnih DM)

Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Septembra 2023 je minister za vzgojo in izobraževanje sprejel Sklep o podaljšanju statusa študentom višjih strokovnih šol in napredovanju v višji letnik, s katerim se zaradi varovanja pravic in pravnih koristi študentov višjih strokovnih šol, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov v avgustu 2023 ali so aktivno sodelovali pri odpravljanju posledic teh poplav in plazov ter jim zaradi navedenih razlogov ni bilo omogočeno opravljanje praktičnega izobraževanja, določi možnost podaljšanja statusa v študijskem letu 2023/24 ali začasno spremeni pogoje napredovanja v višji letnik.

Septembra 2023 je Državni zbor sprejel novelo Zakona o visokem šolstvu, ki rešuje ureditev pravnega statusa članic univerz, in sicer tako, da je pravna oseba univerza, članice univerz pa so notranje organizacijske enote, ki nimajo pravne subjektivitete, ter ureditev javne službe v visokem šolstvu, ki obsega izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti, izvajajo pa jo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe. Poleg tega novela vsebuje tudi spremembe oziroma rešitve, ki so vezane na:

• vzpostavitev pravnih podlag za elektronsko poslovanje in vodenje digitalnih evidenc v visokem šolstvu,
• položaj visokošolskih učiteljev, izvoljenih v funkcijo dekana članice,
• dostop do visokošolskega izobraževanja tujim državljanom, ki v Republiki Sloveniji zaključijo srednješolsko izobraževanje,
• dostop do subvencioniranega bivanja tujim državljanom in državljanom držav članic EU, ki so v Republiki Sloveniji sami oziroma so njihovi starši rezidenti za davčne namene.

Septembra 2023 je Državni zbor RS sprejel Zakon o dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju, katerega temeljni cilj je prenos višješolske prijave na spletni portal eVŠ. S spremembo zakona se med drugim poenoti prijava za vpis za celotno terciarno izobraževanje, s čimer bo prijavni postopek v višje strokovno izobraževanje še bližji uporabnikom.

Vlada RS je avgusta 2023 dala soglasje Univerzi v Mariboru k dopolnitvam dejavnosti, ki jih njene članice opravljajo v svojem imenu in za svoj račun. V skladu z Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru lahko njene članice samostojno v svojem imenu in za svoj račun na študijskih področjih opravljajo tudi izobraževalno, raziskovalno, razvojno in svetovalno ter umetniško dejavnost ter druge s tem povezane dejavnosti, ki jih univerza s soglasjem ustanovitelja določi v statutu. Dopolnitve dejavnosti so bile sprejete na julijskih sejah senata in upravnega odbora univerze.

Septembra 2023 je skupina poslank in poslancev v Državnem zboru vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju, katerega cilj je omogočiti hkratno prejemanje Državne in Zoisove štipendije ter uskladitev zneskov državnih štipendij v posameznih dohodkovnih razredih, poenotenje poimenovanja in uskladitve zakonodaje z novim konceptom izbora in sofinanciranja šolskih tekmovanj pri Zoisovih štipendijah ter prenos oz. vrnitev financiranja štipendij Ad futura na ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo in ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje.

Septembra 2023 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki na področju visokega šolstva visokošolskim zavodom omogoča, da zaradi poplav in zemeljskih plazov v avgustu, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje študijskih obveznosti študentov, spremenijo pogoje za napredovanje po študijskem programu oziroma za ponavljanje letnika. Omogočeno je tudi podaljšanje statusa študenta, in sicer za tiste študente, ki zaradi neposredno utrpele škode kot posledice poplav niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti ter tudi za študente, ki so aktivno sodelovali pri odpravi posledic ujme, zaradi česar prav tako niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti. Poleg tega zakon določa, da so študenti, ki bivajo v javnih in zasebnih študentskih ter javnih dijaških domovih, na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz 38. člena tega zakona v študijskem letu 2023/24 oproščeni plačila subvencionirane cene bivanja za obdobje do 31. decembra 2023.

Avgusta 2023 je Vlada RS podala soglasje k predlogu Akta o ustanovitvi Skupnosti višjih strokovnih šol. Z novim aktom o ustanovitvi se med drugim v določenem delu razširjajo pristojnosti skupščine, spreminja se sestava upravnega odbora. V upravni odbor je lahko imenovan samo kandidat, ki je ravnatelj višje šole, zastopanje v upravnem odboru pa se po novem ravna po razmerju med javnimi in zasebnimi višjimi šolami. Dodaja pa se tudi nov organ Skupnosti višjih strokovnih šol, in sicer generalni sekretar.

Julija 2023 je Vlada RS sprejela predloge sprememb in dopolnitev odlokov o preoblikovanju Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru ter odlokov o ustanovitvi Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Predlagane spremembe med drugim določajo delovanje upravnega odbora, predvsem predlaganje in izbor kandidatov za predstavnike ustanovitelja v upravnem odboru obeh univerz in obeh samostojnih visokošolskih zavodov, ter se usklajujejo s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Sloveniji, ki v 119.a členu določa, da mora akt o ustanovitvi posrednega uporabnika državnega proračuna, ki je javni zavod in ki poleg javne službe opravlja tudi prodajo blaga in storitev na trgu, vsebovati določbo, da javni zavod prodajo blaga in storitev na trgu lahko izvaja le, če bo z izvajanjem te zagotovil najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.

Julija 2023 je bil v Uradnem listu objavljen Stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Visokošolskim sindikatom Slovenije, ki je bil parafiran 10. julija 2023 v okviru pogajanj za razrešitev stavkovnih zahtev Visokošolskega sindikata Slovenije. Stavkovni sporazum med drugim določa izhodišča za posebnosti glede delovnega časa in delovne obveznosti visokošolskih učiteljev ter sodelavcev v visokem šolstvu in izhodišča za pravico do finančnih sredstev za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev. Sporazum med drugim tudi določa, da se bo v kolektivni pogodbi uredila pravica do sobotnega leta, kot jo določa zakon, ki ureja visoko šolstvo, ter dopolnile določbe, ki urejajo delo na domu.

Julija 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo predlog Odredbe o objavi zasebnega višješolskega študijskega programa Programiranje, ki določa, da na podlagi Sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje zasebni višješolski študijski program Programiranje pridobi javno veljavnost in se začne izvajati s študijskim letom 2024/25.

Julija 2023 je bil sprejet Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prilogi k diplomi, s katerim se dopolnjuje Priloga k diplomi zaradi spremembe Zakona o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih februarja 2023, da je poimenovanje strokovnih naslovov v angleškem jeziku lahko tudi drugačno od določenega z zakonom, če visokošolski zavod izkaže, da je to potrebno zaradi zagotovitve mednarodne primerljivosti v okviru Evropskega visokošolskega prostora.

Junija 2023 je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem, ki uvaja novost v imenovanje predstavnikov ustanovitelja v upravnih odborih univerze, ki jih po novem Vlada Republike Slovenije imenuje po izboru na podlagi javnega poziva ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo. Način izvolitve predstavnikov delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, drugih delavcev in študentov se določi s statutom univerze, predstavnika delodajalcev pa univerza z javnim pozivom določi v soglasju z ustanoviteljem izmed kandidatov, ki jih predlagajo Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ, Združenje managerjev Slovenije in Vlada Republike Slovenije. Dodana je določba, da »Univerza lahko prodajo blaga in storitev na trgu izvaja le, če bo z njo zagotovila najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov«.

Junija 2023 je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v študijskem letu 2023/24. Namen razpisa je subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno službo, in v javnih zavodih, ki izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v prilagojenem programu za predšolske otroke s posebnimi potrebami oziroma v posebnem programu vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami kot javno službo. Višina razpoložljivih sredstev, namenjena za subvencioniranje šolnine kandidatov, je 255.000,00 EUR.

Junija 2023 je Vlada s sklepom o soglasju k omejitvam vpisa in povečanju števila razpisanih mest za tujce, državljane držav, ki niso države članice Evropske unije, v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih v študijskem letu 2023/24 podala soglasje k povečanju števila razpisanih mest za tujce kot so jih predlagale univerze. Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem so predlagale povečanje vpisnih mest za tujce za skupaj 200 mest (192 rednih in 8 izrednih vpisnih mest) na 26 študijskih programih.

Junija 2023 je bila v Uradnem listu objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov, s katero se določa metodologija izračuna višine sredstev po kazalniku zaposljivosti v okviru variabilnega dela temeljnega stebra financiranja, saj zaradi nerazpoložljivosti podatkov do sedaj še ni mogla biti določena. Po navedeni metodologiji se za izračun sredstev po kazalniku zaposljivosti upoštevajo diplomanti rednega študija prve in druge stopnje, in sicer se v koledarskem letu n upošteva delež števila zaposlenih oseb, ki so diplomirale v letu n-2, po stanju na prvi dan v mesecu, ki sledi 12 mesecem po diplomiranju.

Maja 2023 Vlada RS sprejela predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju, katerega temeljni cilj je prenos višješolske prijave na spletni portal eVŠ. Tako bo poenotena prijava za vpis za celotno terciarno izobraževanje in bo prijavni postopek v višje strokovno izobraževanje še bližji uporabnikom.

Maja 2023 je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost objavilo predlog Pravilnika o postopkih in načinu izvrševanja pravic študentov s posebnimi potrebami in študentov s posebnim statusom v visokem šolstvu. S predlogom pravilnika se uresničuje vsebina 69.a člena Zakona o visokem šolstvu, ki opredeljuje študente s posebnimi potrebami in študente s posebnim statusom ter njihove pravice. Ti so upravičeni do ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa ter prilagoditve izvajanja študijskih programov in dodatne strokovne pomoči pri študiju, pri čemer lahko napredujejo in dokončajo študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom, in pri tem obdržijo druge pravice in ugodnosti študentov, ki jih določa zakon.

Maja 2023 je Vlada RS sprejela sklep o soglasju k omejitvam vpisa in povečanju števila razpisanih mest v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih v študijskem letu 2023/24. Pristojni organi visokošolskih zavodov so sprejeli sklepe o omejitvi vpisa za skupaj 104 študijske programe oziroma smeri (in načine študija). Poleg tega je Univerza v Ljubljani za sedem študijskih programov z omejitvijo vpisa predlagala povečanje rednih vpisnih mest, Univerza v Mariboru pa na enem.

Maja 2023 je Vlada Republike Slovenije sprejela predlog novele Zakona o visokem šolstvu, ki rešuje ureditev pravnega statusa članic univerz, in sicer tako, da je pravna oseba univerza, članice univerz pa so notranje organizacijske enote, ki nimajo pravne subjektivitete, ter ureditev javne službe v visokem šolstvu, ki obsega izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti, izvajajo pa jo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe. Poleg tega predlog vsebuje tudi predloge sprememb oziroma rešitev vezanih na:

• vzpostavitev pravnih podlag za elektronsko poslovanje in vodenje digitalnih evidenc v visokem šolstvu,
• položaj visokošolskih učiteljev, izvoljenih v funkcijo dekana članice,
• dostop do visokošolskega izobraževanja tujim državljanom, ki v Republiki Sloveniji zaključijo srednješolsko izobraževanje,
• dostop do subvencioniranega bivanja tujim državljanom in državljanom držav članic EU, ki so v Republiki Sloveniji sami oziroma so njihovi starši rezidenti za davčne namene.

Maja 2023 je predsednik sveta Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu sprejel Akt o dopolnitvah Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih, ki določa dodatno izjemo za kandidate za izvolitev v naziv, in sicer se jim lahko omogoči, da pogoj 3 mesečnega neprekinjenega delovanja v tujini izpolnijo na daljavo ali po več krajših delih. Ta izjema velja za kandidate invalide, za kandidate, ki ves čas zadnjega izvolitvenega obdobja delajo krajši delovni čas ter za kandidate, ki ves čas zadnjega izvolitvenega obdobja negujejo in varujejo hudo bolnega ali invalidnega družinskega člana.

Aprila 2023 je bila v Uradnem listu objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o sofinanciranju izvedbe praktičnega pouka v kmetijstvu in za usposobitev zavodov in razvojnih centrov v kmetijstvu. Več v poglavju Reforme poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih.

Marca 2023 je Vlada Republike Slovenije dala soglasje k vsebini razpisa za vpis v magistrske študijske programe za študijsko leto 2023/24 ter za vpis v doktorske študijske programe za študijsko leto 2023/24. Za magistrske študijske programe je bilo predlaganih skupaj 12.571 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni magistrski študij, in sicer 10.110 mest za državljane Republike Slovenije in državljane drugih držav članic EU (8.275 rednih in 1.835 izrednih vpisnih mest), 542 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva (353 rednih in 189 izrednih vpisnih mest) in 1.901 mest za tujce iz držav, ki niso članice EU (1.133 rednih in 768 izrednih vpisnih mest). Julija 2023 je vlada sprejela še spremembe in dopolnitve soglasja k vsebini razpisa za vpis v magistrske študijske programe druge stopnje za študijsko leto 2023/24, saj je senat Univerze v Mariboru junija 2023 sprejel sklep o povišanju vpisnih mest za tujce za vpis v 1. letnik magistrskih študijskih programov Informatika in podatkovne tehnologije in Logistika sistemov.

Za vpis v doktorske študijske programe pa Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu skupno razpisujejo 1.605 vpisnih mest za vpis v 1. letnik skupaj za državljane Republike Slovenije in državljane drugih držav članic Evropske unije ter za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce iz držav, ki niso članice Evropske unije, kar je 9 mest več kot v študijskem letu 2022/23.

Februarja 2023 je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o subvencioniranju študentske prehrane, ki med drugim po novem določa, da je ponudnik študentske prehrane upravičen do zvišanja cene posameznih obrokov enkrat letno (prej dvakrat letno). Cena obroka se lahko zviša največ za znesek, za katerega se zviša subvencija za obrok študentske prehrane in ne sme presegati najvišje vrednosti obroka, določene z vsakokratnim javnim razpisom.

Februarja 2023 je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2023/24. Namen javnega razpisa je spodbujanje mladih za izobraževanje v tistih pedagoških študijskih programih za pridobitev izobrazbe, po katerih se izobražujejo za opravljanje poklicev, za katere je zaznati neskladje med trenutnim in prihodnjim obsegom razpoložljivega kadra ter predvidenim obsegom delovnih mest na področju vzgoje in izobraževanja. Cilj razpisa je dodeliti 100 štipendij. Za ta namen je predvidenih 300.000,00 EUR. Maja 2023 je ministrstvo objavilo spremembo razpisa, s katero je med drugim opredeljeno, da se od 100 štipendij predvidoma 75 štipendij nameni za kandidate, vpisane v študijske programe s področja naravoslovja ter predvidoma 25 štipendij za skupino programov s področja posebnih potreb.

Februarja 2023 je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo Javni razpis za izbiro študentskih domov za študijsko leto 2023/24. Namen javnega razpisa je povečanje bivalnih zmogljivosti za študente. Ministrstvo zaradi celostnega reševanja problematike bivanja študentov preko javnega razpisa izbira zasebne študentske domove, ki s svojimi kapacitetami dopolnjujejo in povečujejo bivalne zmogljivosti za študente. Za ta namen je v študijskem letu 2023/24 predvidenih 134.400,00 EUR, kar pomeni 350 ležišč.

Februarja 2023 je Državni zbor sprejel Zakon o dopolnitvi Zakona o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih. S spremembo zakona se je določila izjema pri poimenovanju strokovnih naslovov v angleškem jeziku, in sicer, da se lahko ti v angleškem jeziku poimenujejo tudi drugače kot jih določa zakon, če visokošolski zavod v postopku akreditacije študijskega programa izkaže, da je tako poimenovanje potrebno zaradi zagotovitve mednarodne primerljivosti v okviru Evropskega visokošolskega prostora.

Februarja 2023 je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izboru in sofinanciranju programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Več v poglavju Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.

Januarja 2023 je Vlada Republike Slovenije dala soglasje k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2023/24, za katero bo na voljo skupaj 19.792 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij, in sicer 16.643 mest za državljane Republike Slovenije in državljane držav članic Evropske unije, 992 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in 2157 mest za tujce, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU. Med drugim je novost v tokratnem razpisu, da se je na Univerzi v Ljubljani univerzitetni študijski program Pravo na Pravni fakulteti spremenil iz univerzitetnega programa v enovit magistrski študijski program, ki traja pet let in ima 300 kreditnih točk.

Januarja 2023 je minister za izobraževanje, znanost in šport sprejel Pravilnik o spremembah Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu. S spremembo pravilnika se določa, da morajo kandidati za vpis v visokošolske študijske programe oddati vlogo za vpis in priloge k vlogi izključno po elektronski poti.

Januarja 2023 je minister za izobraževanje, znanost in šport na podlagi sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje sprejel Odredbo o sprejetju študijskih programov za izpopolnjevanje na področju višjega strokovnega izobraževanja, in sicer za programe:

• izvajalec/izvajalka gozdnih terapij,
• strokovnjak/strokovnjakinja za izvajanje medicinsko predpisanih diet,
• umetnik/umetnica permanentnega ličenja.

Ukrepi, povezani s COVID-19

Januarja 2023 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo Javni razpis REACT-EU: Informacijsko komunikacijska tehnologija za visokošolske zavode, ki izvajajo pedagoške študijske programe. Namen javnega razpisa je blažitev posledic, ki jih je prizadejala pandemija Covida-19 na področju izobraževanja, zato se bo na visokošolskih zavodih, ki izvajajo pedagoške študijske programe, vzpostavilo simulacijsko učno okolje, kot je v osnovnih in srednjih šolah, ter takšno učno okolje, ki bo omogočalo kvalitetno didaktično uporabo IKT v pedagoškem procesu in razvoj didaktične uporabe IKT za poučevanje. S tem se želi podpreti premišljen razvoj in uvajanje izobraževalnega ekosistema v virtualnem okolju, ki bo praviloma podpiral kombinirano učenje (blended learning) z možnostjo hitrega prehoda v kakovostno spletno poučevanje, s čimer se bo povečala agilnost izobraževalnega prostora, da se bo lahko učinkovito odzival in prilagajal na spremembe v okolju. Višina predvidenih sredstev za ta namen v letu 2023 znaša 1.400.000,00 EUR.